Ultrazvok

"Včasih rečem, da je ugotavljanje vzroka za bolečino podobno detektivskemu delu," pravi ortopedski kirurg dr. Rami Madanat, ki dela in živi v Helsinkih. »Najprej bi opozoril, da je zamenjava kolenskega sklepa velik kirurški poseg,« pravi ortopedski kirurg prof. dr. Rami Madanat, ki dela v zasebni bolnišnici v Helsinkih. Doda, da je pacientu to pred operacijo treba povedati. »Okrevanje je dolgotrajno – običajno traja več mesecev. Rehabilitacija je bolj zahtevna kot po zamenjavi kolka. Šele po letu dni pacient začne pozabljati, da je imel zamenjavo kolena. Kirurg mora začeti razmišljati o razlogu za bolečino, kadar ta ni v normalnih mejah. Najprej mora izključiti možnost, da gre za običajno pooperativno bolečino. Šele nato pacienta napoti na rentgensko slikanje in v laboratorij.« Dr. Madanat se pošali, da je ugotavljanje vzroka za bolečino podobno detektivskemu delu. Podoben pristop kot dr. Rami Madanat ima tudi slovenski ortopedski kirurg Jakob Merkač iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.

Vsak peti Evropejec, tudi Slovenec, živi s srednjo do hudo kronično bolečino.Analgetiki so primerni za akutno bolečino, pri kronični bolečini pa ne primejo več. »Zato paciente in pacientke spodbujamo, naj po analgetikih posegajo čim manj,« pojasnjuje asist. dr. Zala Kuret, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča) v Ljubljani vodi Ambulanto za kronično bolečino. Kakšno pa je potem zdravljenje kronične bolečine? Katera zdravila zdravniki vseeno lahko predpišejo? Kaj jo povzroči? Kdaj akutna bolečina preide v kronično in kdaj ta naprej v fibromialgijo? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Po evropskih podatkih, ki veljajo tudi za Slovenijo, vsak peti odrasli Evropejec živi s srednje do hudo izraženo kronično bolečino, ki resno posega v njegovo življenje.

Kdor zdaj zboli za covidom, je okužen z različico Frankenstein Bolnišnice zapirajo vrata obiskovalcem, šole združujejo prazne razrede, zdravstveni domovi in bolnišnice večajo svoje ekipe. Vse to kaže, da je sezona prehladnih obolenj in gripe tu. Z nami je seveda še vedno tudi covid, ki je postal naš »zvesti spremljevalec«. Po različicah alfa, beta, gama, delta in omikron, je zdaj med nami Frankenstein. Zakaj Frankenstein? Kateri so najpogostejši znaki in simptomi okužbe z njim? Ali ga hitri testi zaznajo? V Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar iz NLZOH. In zakaj se pogovor o novem koronavirusu in covidu nadaljuje s pogovorom o gripi?

Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra v Portorožu in v Valdoltri gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa SKAA 2025.Med nami verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat v življenju izkusil katero od ortopedskih težav. Pogoste so bolečine v velikih sklepih; kot so rame in kolena, pa seveda kolki in gležnji. Pogoste so tudi bolečine v hrbtenici. Ugotavljanju vzroka bolečin v sklepih, kosteh, kitah in mišicah je namenjen ortopedski pregled. Bolečine se namreč lahko pojavijo pri gibanju ali v mirovanju, lahko so posledica obrabe oziroma artroze, vnetja, poškodbe ali bolezni. Kakšno pa je zdravljenje? Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa. Med domače in tuje ortopedske kirurge, fizioterapevte, fiziatre, strokovnjake in strokovnjakinje različnih strok, med predavatelje in slušatelje se je v avli in predavalnicah hotela Bernardin pomešal tudi Iztok Konc in posnel več pogovorov. Podrobneje v Ultrazvoku. Sodelujejo: doc. dr. Neža Majdič, dr. Vesna Levašič, ortoped Radoslav Marčan in ekonomist Vado Keranović (vsi iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra). Fotografija je simbolična. Ortopedska bolnišnica Valdoltra TUKAJ Register endoprotetike Slovenije TUKAJ Poglavja: 00:01:56 Dr. Majdič o vlogi prehrane 00:04:56 O bolnišnici Radoslav Marčan in Vado Keranović 00:09:23 Dr. Levašič o registru artroplastike in registru endoprotetike,

Pulmologinja Irena Šarc: Bolezen človeka oropa življenjskega zadovoljstva. V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 2.000 hospitalizacij zaradi poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni – s kratico KOPB. Kratka sapa, zadihanost in utrujenost, tudi kašelj in izkašljevanje sluzi; to so značilne težave bolnic in bolnikov. V približno 90-ih odstotkih je vzrok za KOPB kajenje, svoje lahko prispevajo tudi onesnažen zrak, genetika in virusne okužbe. Za eno od oblik obolenja so razvili sodobno biološko zdravilo. Tudi o tej novosti podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je ob robu letošnjega Golniškega simpozija o KOPB govoril s specialistko pulmologije asist. mag. Ireno Šarc s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik

Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost. »Bolnik, ki ne jé, še zlasti bolnik, ki mu ne dovolimo jesti, ima slabši izid zdravljenja,« opozarja slovenska strokovnjakinja za klinično prehrano prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek. Zato mora biti bolnik deležen ustrezne prehranske podpore ali ustrezne prehranske terapije. Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost. »Ni »zdravila«, ki bi za toliko zmanjšalo smrtnost, kot ustrezna klinična prehrana,« doda dr. Rotovnik Kozjek z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Strokovnjakinja je ob letošnji iniciativi Nutritional day (pobudi Prehranske vizite) gostja oddaje Ultrazvok. Spletna stran iniciative TUKAJ

November je mesec ozaveščanja o zasvojenostih.Naštevamo lahko imena: e-cigareta, vejp, vap, pod, mod, puff, bar, osebni uparjalnik, brezdimni in ogrevani tobačni izdelki … Naštevamo lahko snovi: vlažilci (propilen glikol in/ ali glicerol), rakotvorne snovi (formaldehid, nitrozamini, benzen), težke kovine (nikelj, krom, svinec, aluminij, kadmij, mangan, kositer, baker) … Naštevamo lahko bolezni: astma, bronhitis, emfizem, imunološke pljučnice, rakava obolenja. O škodljivosti tako imenovanih elektronskih cigaret, o zavajanju nikotinske in tobačne industrije ter o primerih iz prakse v Ultrazvoku pulmologinja prof. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik. Članek na MMC: Po letih zmanjševanja kajenja zadnja leta znova porast, predvsem med mladimi TUKAJ

Kaj je bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje lesa ali kajenje Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik. Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s kolegicami in kolegi iz tujine dokazal, da se škoda v pljučih, ki jo povzročijo trdni delci v vdihanem zraku, razlikuje glede na vir onesnaževanja. Izmerili so, kakšen je tako imenovani oksidativni potencial trdnih delcev PM10 in PM2,5. Z njim lahko prikažemo vpliv trdih delcev na zdravje ljudi. Rezultate odmevne študije so pred tednom dni (22. 10. 2025) objavili v znanstveni reviji Nature, prof. dr. Griša Močnik pa jo bo predstavil v oddaji Ultrazvok. Mednarodne analize in primerjave sicer kažejo, da je zrak v Sloveniji med bolj onesnaženimi v Evropi. Zelo negativno izstopa zlasti Ljubljana. Deskle v občini Kanal ob Soči, Sarajevo, Chamonix v Franciji pa so trije kraji od triinštiridesetih, ki po najslabši kakovosti zraka izstopajo v prelomni študiji. Originalni članek v reviji Nature TUKAJ

Mnogi pravijo, da novega koronavirusa in covida ni več; drugi trdijo, da ga sploh nikoli ni bilo; tretji ga primerjajo z navadnim prehladom; četrti z gripo. Kdo ima prav? Zdravniki in raziskovalci danes bolj kot pred petimi leti poznajo posledice okužbe, ki pri mnogih vodijo v tako imenovani dolgi covid. Dr. Špela Šalamon je s kolegicami in kolegi pregledala škodo, ki jo covid pusti na človekovem imunskem sistemu: od imunske disfunkcije in ranljivosti za oportunistične okužbe, do pospešenega staranja in nevrokognitivnih motenj. Podatki razkrivajo podobnosti z AIDS-om. Ali je Covid-19 torej »AIDS, ki se prenaša po zraku«, kot je zapisala skupina strokovnjakov? Ali gre v največji meri za provokativno poenostavljanje, novo znanost ali nekaj vmes? Odgovor v Ultrazvoku. Originalni članek TUKAJ

Tuberkuloza še zdaleč ni samo bolezen iz romanov in oper 19. stoletja. Podatki WHO kažejo, da za njo vsako leto zboli okoli 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol.Podatki kažejo, da je po petih letih pandemije covida neslavno prvo mesto med najbolj pogostimi in smrtonosnimi okužbami ponovno prevzela tuberkuloza. Strokovnjaki ocenjujejo, da za boleznijo, ki jo povzročajo bacili tuberkuloze, vsako leto zboli približno 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol. Kam se po številu primerov tuberkuloze uvršča Slovenija? Zakaj v naši državi cepljenje ni več obvezno? Kako je v zadnjih petih letih napredovalo zdravljenje? V Ultrazvoku odgovarja prim. Petra Svetina, vodja Registra tuberkuloze Republike Slovenije s Klinike Golnik. Foto: NIAID, cc Register tuberkuloze TUKAJ

Strokovnjaki ocenjujejo, da za tem revmatičnim obolenjem v Sloveniji trpi približno 20.000 prebivalk in prebivalcev. Veliko upanje zanje so sodobna biološka in podobna biološka zdravila.V zadnjem desetletju je pri zdravljenju revmatoidnega artritisa prišlo do velikega napredka. »Ko sem kot mlad zdravnik in doktorski študent videl pacientko z revmatoidnim artritisom, sem vedel, da že čez leto ali dve ne bo več zmogla svoje službe, da ne hoditi po nakupih, ne po stopnicah. Tudi za svoje otroke ne bo mogla skrbeti. Takrat še ni bilo na voljo učinkovitih načinov zdravljenja! Danes pa je drugače. Večina bolnic in bolnikov z revmatoidnim artritisom lahko normalno opravlja svoje delo, se ukvarja s športom – celo morajo se ukvarjati s športom, ki je zelo koristen pri revmi,« pravi nemški revmatolog prof. dr. Gerd-Rüdiger Burmester. Strokovnjak s Klinike Charite v Berlinu je velik poznavalec revmatoidnega artritisa. O kakovosti njegovega kliničnega in raziskovalnega dela priča podatek, da gre za enega največkrat citiranih evropskih in svetovnih znanstvenikov. Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska vnetna bolezen, ki se pojavi pri približno enem odstotku ljudi. Podrobneje o sodobnem zdravljenju tega revmatičnega obolenja v oddaji. 

Število postavljenih diagnoz narašča; zlasti od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Izraz avtizem je leta 1943 prvi uporabil ameriški psihiater Leo Kanner. Prvi specialist otroške in mladostniške psihiatrije na svetu je s tem terminom v članku z naslovom »Autistic Disturbances of Affective Contact« opisal 11 otrok, pri katerih je ugotovil več podobnih simptomov, značilnih za avtizem. Tudi danes si o avtizmu zastavljamo številna vprašanja. Na nekatera v Ultrazvoku odgovori dr. Lara Leben Novak, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije s Pediatrične klinike v Ljubljani. Science Mama's Forum o avtizmu in paracetamolu TUKAJ Nacionalni program MIRA o avtizmu TUKAJ Zveza za avtizem Slovenije TUKAJ  

Zdaj zgodovino diabetesa piše tudi semaglutid, ki svetovno prepoznavnost gradi zlasti kot zdravilo za debelost.Kako bi lahko obvladali ali celo pozdravili sladkorno bolezen? S tem vprašanjem se ukvarjajo številni strokovnjaki in znanstveniki po svetu. Med njimi je tudi prof. dr. Andraž Stožer z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru. Zdravnik, predavatelj in raziskovalec optimistično pravi, da je sladkorna bolezen obvladljiva ali celo ozdravljiva. Z raziskovalno skupino, ki jo vodi, se pridružuje tistim strokovnjakom, ki želijo diabetes ustaviti že v trebušni slinavki. Kako dr. Stožer vidi razvoj zdravil za sladkorno bolezen; od inzulina do učinkovitega in popularnega semaglutida? Odgovor v Ultrazvoku. V Sloveniji je zelo debelih že 400.000 prebivalcev TUKAJ Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti TUKAJ Omejeno postenje TUKAJ      

S specialistom za bolezni srca in ožilja o novi metodi zdravljenja motenj srčnega ritma – o katetrski ablaciji z elektroporacijo.Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60 do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Obdobje ali »napad« hitrega utripanja srca lahko traja uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po tednu dni, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja. Atrijsko fibrilacijo lahko zdravimo z zdravili, v zadnjem obdobju tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo in zdaj s katetrsko ablacijo z elektroporacijo. Gre za prebojno metodo na področju zdravljenja motenj srčnega ritma, predvsem atrijske fibrilacije, so zapisali v UKC Ljubljana. Metoda katetrske ablacije z elektroporacijo je za pacienta varnejša, poseg pa hitrejši. Več v Ultrazvoku s specialistom za bolezni srca in ožilja dr. Matevžem Janom, vodjo programa elektrofiziologije srca na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike naše največje bolnišnice.

Nekaterim se zdi sumljivo, zakaj se mejne vrednosti za holesterol v krvi tako pogosto znižujejo in zaostrujejo. Holesterol je na slabem glasu, da zakrivi številne prezgodnje smrti. Ameriški raziskovalci pa so objavili študijo, v kateri pišejo o tako imenovanem »holesterolnem paradoksu«. Njihove številke so namreč pokazale, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo. Ali in kaj je na tem, smo preverili za Ultrazvok. Iztok Konc je govoril s prof. dr. Borutom Jugom, ki v naši največji bolnišnici (UKC Ljubljana) vodi Klinični oddelek za žilne bolezni. Njegovo področje je preventivna kardiologija – to pomeni, da se ukvarja se s preprečevanjem srčno-žilnih bolezni in z rehabilitacijo bolnikov.

Kdor je alergičen na arašide, je lahko tudi na sojo, pelod in oreščke.Alergije na arašide so pogoste – med alergijami na hrano so na tretjem mestu; takoj za mlekom in jajci – lahko so tudi zelo hude. Povzročijo namreč anafilaksijo. To je najtežja in najbolj nevarna alergijska reakcija, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Alergija na arašide se razlikuje od alergij na lešnike, mandlje, orehe, indijske in brazilske oreščke, pistacije, makadamije. Arašidi namreč sploh niso oreščki! Zakaj je to pomembno? Za podrobnejšo razlago o tem smo prosili specialistko za alergije in bolezni pljuč asist. dr. Niko Lalek s Klinike na Golniku. Foto: Ivar Leidus, cc

Dr. Nejc Umek o genu, ki bi nam lahko "pomagal" v boju s prekomerno telesno maso.Zelo poenostavljeno in zelo na kratko: Raziskovalci so odkrili gen, ki spodbuja ali zavira porabo energije v skeletnih mišicah. Na genu – mimogrede; nahaja se na petnajstem kromosomu – je namreč zapis za encim, ki vpliva na delovanje celičnih mitohondrijev. Prav ti pa proizvajajo energijo, ki jo celica potrebuje. Odkritje raziskovalne skupine je pomembno, ker bo prav mogoče v prihodnje pripomoglo k razvoju zdravila proti debelosti. Z njim bomo shujšali s pomočjo mišic; in to tudi v mirovanju, brez gibanja ali kakršnega koli drugega napora. Ugibam!? In kaj na to pravi zdravnik, predavatelj in raziskovalec doc. dr. Nejc Umek z Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani? Dr. Umek je pomemben člen mednarodne raziskovalne skupine, ki je odkrila že omenjeni gen. Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic TUKAJ V Sloveniji je debelih že 400.000 prebivalcev TUKAJ Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo PRI zdravljenju debelosti TUKAJ

Raziskovalka Tanja Črešnovar navdušuje s študijo o časovno omejenem prehranjevanju Pomembno je, da telesu dnevno zagotovimo optimalen vnos hranil in energije, poudarja raziskovalka in magistrica dietetike Tanja Črešnovar. »To je osnova!« Vendar se v sodobni družbi – kjer je pogosta neuravnotežena prehrana, kjer obroki niso enakomerno razporejeni, kjer se ljudje poslužujemo različnih diet in prehranjevalnih vzorcev – hitro poruši delovanje naše notranje biološke ure oziroma tako imenovanega telesnega cirkadianega ritma. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala asist. Tanja Črešnovar s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, je ugotovila, da v skladu z notranjo biološko uro, deluje tudi presnova. Prehranjevanje, ki je usklajeno s to našo uro, je torej bolj učinkovito. Zanimalo jih je, ali je bolje, da se v okviru osmih ur dnevno prehranjujemo od 8h zjutraj do 16h popoldan, ali od 12h do 20h zvečer; preostalih 16 ur pa uživamo zgolj vodo in nesladkan čaj. Vprašali so se, na kakšen način se izgubi več telesne teže in izboljša nekatere ključne zdravstvene kazalnike? O izsledkih študije, ki so jo objavili v znanstveni reviji Clinical Nutrition v Ultrazvoku. Ključne besede: postenje, časovno omejeno postenje, intermittent fasting, maščobna masa, diastolični krvni tlak, glukoza v krvi, hormon apetita leptin Članek v Clinical Nutrition TUKAJ Vprašanja in odgovori o intermitentnem postenju TUKAJ

Mladi zdravnik in raziskovalec preučuje, kako s slikanjem možganov in z analizo možganskih omrežij prepoznamo kognitivni upad in demenco Univerza v Ljubljani je letošnjega junija že tretjič podelila nagrado dr. Ane Mayer Kansky* za najbolj odmevno doktorsko delo. Za področje medicine jo je tokrat prejel dr. Matej Perovnik. Zdravnik z Nevrološke klinike v Ljubljani preučuje, kako bi s slikanjem možganov in možganskih omrežij lahko hitreje prepoznali upad kognitivnih funkcij in začetek demence. V doktoratu dr. Perovnika se velikokrat pojavi kratica FDG PET/CT. Kaj ta kratica pomeni? In še več o odkritjih raziskovalne skupine v tokratnem Ultrazvoku. *Dr. Ana Mayer Kansky je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na katerikoli od slovenskih univerz. S tem je prehitela tudi vse moške kolege. Še več; dr. Kansky je bila dvainsedemdeseta ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorica znanosti. Doktorsko delo TUKAJ Objava v ediciji revije Nature TUKAJ

»Eno od področij, ki nas zanima, so razlike v imunosti med spoloma,« pravi švedski zdravnik, predavatelj in raziskovalec Nils Landegren.Študije kažejo na pomembne razlike v delovanju imunskega sistema pri moških in ženskah. »Znano je, da ženske bolje prenesejo različne okužbe, kar se je potrdilo tudi med epidemijo novega koronavirusa – takrat je več moških zbolelo za težjo obliko covida, večkrat so potrebovali zdravljenje na intenzivnem oddelku, več moških je zaradi covida umrlo. V primeru avtoimunskih bolezni so razlike med moškimi ženskami še večje; vendar v škodo žensk. Ko gre za avtoimunske bolezni, so namreč te pri ženskah kar štirikrat pogostejše. Lupus na primer je pri ženskah celo 10-krat pogostejši kot pri moških,« pojasnjuje sogovornik tokratnega Ultrazvoka z Univerze v Uppsali prof. dr. Nils Landegren. Dr. Landegren s kolegicami in kolegi preučuje, zakaj se ženske soočajo z večjim tveganjem za avtoimunske bolezni kot moški. Pri tem so zelo uspešni; pohvalijo se lahko z odmevno objavo v znanstveni reviji Nature. Ugotovili so, da ima na različen odgovor imunskega sistema velik vpliv hormon testosteron. Podrobneje v Ultrazvoku, v katerem bo njihove izsledke osvetlila še prof. dr. Iva Hafner Bratkovič z ljubljanskega Kemijskega inštituta. Slovensko imunologinjo, predavateljico in raziskovalko študije švedskih kolegov navdušujejo. Originalna študija v reviji Nature TUKAJ