Eppur si muove - In vendar se vrti

Na današnji dan pred 30-imi leti je v Bosni in Hercegovini zavladal mir. V Parizu so dan pred tem voditelji narodov iz Bosne in Hercegovine podpisali Daytonski mirovni sporazum. Ploskali so jim takratni ameriški predsednik Bill Clinton in evropski voditelji. Če je takrat sporazum razrušeni državi prinesel mir in obnovo, je po 30-ih letih napočil čas za nov razmislek o njem. Umik Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske je pomemben, a nezadosten korak v smeri, ki bi državo hitreje približala Bruslju. Kako razmišljajo mladi Hrvati, Srbi in Bošnjaki? Na kaj opozarja stroka? Kakšne so plače poslancev, s koliko denarja mora preživeti štiričlanska družina? Sarajevo in Banjaluko je obiskala naša balkanska dopisnica Saša Banjanac Lubej.

Ruska agresija na Ukrajino in nekatere ocene evropskih obveščevalnih služb, da bi bila lahko Rusija v naslednjih 3-5-ih letih sposobna napasti tudi katero od članic Unije oziroma zveze NATO, so v tem letu v Evropski uniji sprožile prelomne odločitve na področju obrambe, kot jih po koncu hladne vojne še nismo videli. Evropska sedemindvajseterica je sprejela nove strateške in tudi konkretne načrte za krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti, do leta 2030 pa naj bi članice Unije za obrambo namenile do 800 milijard evrov dodatnega denarja.

Združene države, Velika Britanija in Evropska unija so konec oktobra prvič hkrati udarile po osrednjih stebrih ruske energetike. Sankcije na Rosneft, Lukoil in njihove hčerinske družbe naj bi zmanjšale prihodke Kremlja, omejile dostop do financiranja in ustvarile pritisk za neposredna pogajanja z Ukrajino o koncu vojne. Vendar ali imajo nove sankcije na najbolj sankcionirano državo na svetu sploh še odločilni vpliv pritiska in kako se skupaj z novimi energetskimi tokovi izrisuje nov geopolitični zemljevid razmerja svetovnih sil? O tem razmišljajo sogovorniki iz Rusije, ki pojasnjujejo, da so bile najučinkovitejše prav prve sankcije, po katerih je Moskva preusmerila naftne tokove na vzhod – proti Indiji, Kitajski in Turčiji, ki postaja glavno vozlišče sivega trga energentov. Globalne verige, lastništva tankerjev in trg derivatov so se že preoblikovali do te mere, da Zahod sankcionira model, kot pojasnjujejo sogovorniki, ki danes ne obstaja več. Oddajo je pripravila dopisnica iz Moskve Helena Ponudič.

Na Hrvaškem vse glasneje govorijo o možnosti gradnje jedrske elektrarne na svojem ozemlju. Pripravljajo zakonodajni okvir, študijo in analizo mogočih lokacij, oblikujejo se predlogi, kakšna nuklearka bi bila za Hrvaško najboljša. Gospodarski minister Ante Šušnjar ne skriva želje, da bi Hrvaška rada sodelovala tudi pri gradnji drugega bloka krške nuklearke, vendar le kot enakopravna partnerica. O možnostih gradnje jedrske elektrarne na Hrvaškem in zamislih, kakšna naj bi ta bila, v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.

Ob 10. obletnici pariškega podnebnega sporazuma in 30. podnebni konferenci Združenih narodov, ki poteka v Belému v Braziliji, ne smemo zanemariti podatka, da samo odstotek najbogatejših Zemljanov povzroči toliko izpustov toplogrednih plinov kot dve tretjini človeštva. Ta odstotek tudi močno zavira podnebno ukrepanje. Lobisti fosilne industrije imajo zadnja leta na podnebnih konferencah skupno večje delegacije od katere koli posamezne države. Veliko povedo že same lokacije podnebnih pogajanj, ki so že več let zapovrstjo pomembne naftne države. Medtem podnebne spremembe najbolj ogrožajo prav revnejšo večino. In ne le to, tudi ukrepi, ki jih v imenu zelenega prehoda sprejemajo države, velikokrat prizadenejo iste ljudi. Zato toliko govora o nujnosti pravičnega zelenega prehoda.

Med nami je prva generacija, ki je odrasla ali zdaj odrašča v prostoru, razpetem med digitalno in materialno resničnostjo. Nekaterim je bilo že v zibelko položeno razumevanje, kako delovati v tem vmesnem svetu, starejši pa jim pogosto očitajo obsesivno navezanost, brezdelje in odmik od tradicionalnih vrednot. V svetu pa se vrstijo gibanja z občutno politično močjo, ki jih vodi prav generacija Z. Od Nepala do Maroka in Madagaskarja so mladi politični aktivisti v digitalnih okoljih uspeli zanetiti gibanja in jih prenesti na ulice. Imajo selitve političnega delovanja na splet resničen potencial za spremembo tradicionalnih političnih struktur?

Nadstrešek železniške postaje v Novem Sadu je zrušila korupcija – to je osrednje sporočilo državljanov Srbije, ki že skoraj leto dni protestirajo po vsej državi in zahtevajo odgovornost za 16 izgubljenih življenj. Med tistimi, ki tragedije ne bodo nikoli pozabili, so tudi štirje naši sogovorniki. Nesreča jih je osebno zaznamovala, z nami pa so svojo zgodbo delili: mati korajža – Dijana Hrka, ki je v nesreči ostala brez starejšega sina Stefana, nato pa postala največja zaščitnica študentov; neustrašna učiteljica sociologije Marija Vasič, ki je bila v priporu pripravljena na smrt, saj je ob gladovni stavki odklanjala tudi vodo; aktivist Lazar Dinič, ki je iz pripora, polnega stenic, opravil zadnji izpit iz kulturologije; ter večkrat nagrajeni režiser in novinar Aleksandar Reljić, ki je posnel dokumentarni film o tem, kako so študenti prebudili Srbijo.

Slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem še vedno močno razburja policijska racija na protifašističnem taboru pri Peršmanu. Koroški Slovenci so v zadnjih letih menili, da se je razpoloženje na avstrijskem Koroškem izboljšalo, zdaj pa se številni sprašujejo, ali je res tako. Kako danes živijo v dvojezičnih občinah? Še vedno doživljajo pritiske in ponemčevanje?

Napoved povečanja obrambnih izdatkov v Evropi koristi orožarskim podjetjem. Nemški Rheinmetall je po tržni vrednosti že prehitel avtomobilskega velikana Volkswagen, praktično vsak mesec napove širitev proizvodnje. V osrčju Nemčije je zgradil največjo tovarno izstrelkov v Evropi.

Nacionalna mladina je podmladek italijanske vladajoče stranke Bratje Italije. Konec septembra so v Rimu pripravili štiridnevni nacionalni shod, na katerem so se v različnih razpravah zvrstili gostje z levice in desnice. Stranka premierke Giorgie Meloni izhaja iz gibanja fašističnih veteranov, a je danes najmočnejša stranka v Italiji, ima tudi več kot dvakrat močnejšo volilno podporo od zaveznic v svoji desnosredinski vladni koaliciji. Želi dokazati, da je sodobna desničarska stranka s konservativnimi vrednotami, ki je dokončno opravila s preteklostjo. Iz svojih vrst je izrinila gibanja, ki podpirajo ideologijo neofašizma. A neofašisti so v Italiji politično najmočnejši prav v svoji mladi, študentski komponenti.

Pol milijona žrtev zločinov, ki jih ni mogoče odpustiti; zlomljena in globoko razcepljena Sirija – to je bilanca 14 let trajajoče državljanske vojne. Na eni strani zapuščina Asadovega režima, ki je državi pol stoletja vladal s trdo roko, na drugi nove revolucionarne oblasti, ki dopuščajo maščevalne pohode. Bodo znale združiti Sirijo, ohraniti mir in stabilnost? Zdi se, da se vojna še ni zares končala. Odpravili smo se po odtisih zločinov starega in novega režima. Od predmestij Damaska, ki so zravnana z zemljo, do obalnega območja, na katerem živijo alaviti – pravijo jim Asadovi ljudje, tarče zadnjih maščevalnih pohodov. Koliko prostora je še v Siriji za manjšine? Kristjane, druze, alavite ... Oblast je zdaj v rokah sunitov, začasnega, neizvoljenega predsednika Ahmeda Al Šare, nekoč pripadnika Al Kaide; spreobrnjenega skrajneža, ki je turban zamenjal za kravato.

Konflikt v Gazi in neodzivnost mednarodne skupnosti je bila ena od glavnih tem letošnjega Strateškega foruma Bled. Generalni sekretar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, svetovalka savdskega zunanjega ministrstva, palestinska novinarka in drugi poznavalci Bližnjega vzhoda so predstavili svoje poglede na humanitarno katastrofo, ki se pred očmi svetovne javnosti dogaja v Gazi. Zakaj nihče ne ustavi Izraela?

Podnebne spremembe in množični turizem resno ogrožajo eno od svetovno najbolj obleganih mest pod Unescovo zaščito v naši bližini – Benetke. Neprecenljivo kulturno dediščino so pred posledicami naraščajočega turizma leta 2021 najprej zaščitili tako, da so velikim potniškim ladjam prepovedali vplutje v slikoviti kanal. Lani so kot prvi na svetu z obvezno registracijo in plačilom vstopa začeli še postopek omejevanja števila dnevnih obiskovalcev. Teh je krepko več kot prebivalcev, ki zaradi visokih stroškov in cen nepremičnin zapuščajo domače mesto.

Podnebna znanost je jasna. Do leta 2030 bi morali izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2019 skoraj prepoloviti, če še želimo ostati znotraj meja pariškega podnebnega sporazuma. Toda ti izpusti se še naprej povečujejo, trenutne politične razmere v svetu pa tudi ne zbujajo prevelikega upanja. Znanstveniki in okoljevarstveniki so resno zaskrbljeni, veliko skrbi je tudi v širši javnosti, čeprav politični odločevalci govorijo o stroških zelenega prehoda. Za ohranitev meje globalnega segrevanja pa so poleg ukinjanja fosilnih goriv nujni tudi ukrepi na področju rabe tal.

Pred 80-imi leti je nad Hirošimo eksplodirala atomska bomba. Rana je globoko zarezala v japonsko družbo. In rodil se je pacifizem, osem desetletij miru - a v časih, ko družbeni red neustavljivo razpada, se spreminja tudi Japonska. Bili smo v Hirošimi, govorili smo z zadnjimi preživelimi, ki so bili žrtve prvega jedrskega napada. Njihova pretresljiva pričanja nas spominjajo in opominjajo, kako pomemben je mir. Vendar se tudi Japonska v strahu pred vse močnejšo Kitajsko oborožuje. Razvija svoje rakete, povečuje obrambne izdatke. In se sprašuje, kako trdno je zavezništvo z ZDA. Kaj se je zgodilo s pacifizmom? Vojaški bombni napadi vse bolj vznemirjajo japonski zen. Družba z vse manjšo rodnostjo pa se medtem utaplja v delu. Bili smo pri japonski družini, ki išče pregovorno japonsko harmonijo. Po domače: ravnotežje med delom in prostim časom. Japoncem pri tem ne morejo pomagati niti roboti.

Slovenska manjšina v Avstriji se tudi po 70. letih od podpisa avstrijske državne pogodbe in njenega 7. člena še vedno bori za svoje pravice. Odprta vprašanja so še vedno na področju dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine kot uradnega jezika in topografije. Tudi na področju dvojezične predšolske vzgoje je manjšina pred velikimi izzivi, saj je znanje slovenščine med otroki vedno slabše. Koroški Slovenci si prizadevajo, da bi dvojezično vzgojo vključili v dvojezični izobraževalni sistem. K uresničevanju manjšinskih pravic pozivajo tudi mladi koroški Slovenci. Bo 7. člen sploh kdaj uresničen in kaj čaka manjšino v prihodnje?

Gaza je v ruševinah, pod njimi so trupla. Takih razsežnosti vojne ni pričakoval nihče, prav tako ne posledic, ki so globoko zaznamovale izraelsko družbo. Podpora vojni upada, vse več mladeničev se upira vpoklicu v vojaške vrste. Ljudje so izgubili zaupanje v politiko premiera Benjamina Netanjahuja, ki je svoje politične cilje postavil pred varnost države. Zaostrujejo se tudi razmere na Zahodnem bregu. Judovski naseljenci so vse bolj agresivni, po mnenju kritikov so njihovi napadi usklajeni, uresničujejo politični načrt skrajno desnih ministrov - etnično čiščenje Palestincev. In zdaj niso več na robu izraelskega političnega parketa, temveč v samem središču, z močjo, ki lahko kadar koli zruši Netanjahujevo vlado.

11. julija bo minilo 30 let od genocida v Srebrenici. Sile bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Madića so v enklavi, ki so jo varovali maloštevilni pripadniki modrih čelad Združenih narodov, v devetih dneh ubile vsaj 8372 Bošnjakov. Združeni narodi so lani 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, ki pa ga v Republiki srbski in Srbiji številni zanikajo. O boju za resnico in pravico, iskanju posmrtnih ostankov, tudi žrtvah drugih zločinov, denimo na območju Prijedora, in o dolgi poti do sprave.

Ladjedelnica v Tržiču v Furlaniji-Julijski krajini po svetu slovi kot vodilna v gradnji luksuznih potniških ladij in sodobnih vojaških plovil. Državno podjetje je letos ustvarilo rekorden dobiček, toda v mestni občinski upravi niso zadovoljni. Uspeh namreč že leta gradijo s pomočjo poceni delovne sile. Muslimanski priseljenci danes predstavljajo že tretjino krajanov. Razkol med vladajočo desnico, ki si je na aprilskih volitvah utrdila položaj v občinski upravi, in muslimansko skupnostjo je vse večji. Zatiskanje oči pred neizogibnim spreminjanjem strukture prebivalstva in pomanjkanje politik vključevanja ovirata sobivanje kultur na območju, kjer je tradicionalno prisotna tudi slovenska skupnost.

Srbski študentje, ki že sedem mesecev blokirajo fakultete in s tem izobraževalni proces, od oblasti ne zahtevajo več le izpolnitve štirih osnovnih zahtev, ki so jih objavili po tragediji na novosadski železniški postaji, v kateri je umrlo 16 ljudi. Sedaj aktivno izzivajo oblast Aleksandra Vučića in terjajo razpis predčasnih volitev, na katerih naj bi nastopila lista s podporo študentskega gibanja. Ali je v Srbiji začela nastajati nova politična alternativa, onkraj opozicije? Smo na pragu nove dobe Srbije, kandidatke za članstvo EU? Ali pa nemara protestniškemu gibanju začela pojenjati sapa in utegne poletje s časom dopustov razbliniti uporniški duh, na kar morda računa oblast predsednika Vučića? Odgovore na ta vprašanja je Aleš Kocjan za oddajo Eppur si muove iskal v Beogradu in Novem Sadu.