Šport 202

Z evropskim prvenstvom v rokometu (13.1. - 30.1.2022) se vrača tudi valovski rokometni podkast Cepelin. Nekdanji dolgoletni reprezentant Jure Natek in radisjki rokometni reporter Uroš Volk bosta sproščeno klepetala tudi o dogajanju na Madžarskem in Slovaškem v januarju.

Ob zaključku svetovnega rokometnega prvenstva v Egiptu se je izkazalo, da je bila najbolj uspešna takoimenovana skandinavska šola rokometa. Danci so v finalu premagali Švede in drugič zapored osvojili naslov prvakov. Presenečenje turnirja Švedi bodo že marca znova tekmec Slovenije v olimpijskih kvalifikacijah. Naša reprezentanca je bližje španskemu slogu igre, čeprav je selektor Ljubomir Vranješ Šved. Tekmovanja si sledijo hitro, časa za spremembe ni veliko, nekaterim reprezentancam je to na silo uspelo, a so pri tem morale trpeti in potrpeti na rezultatsko manj uspešnih turnirjih. Uroš Volk in Jure Natek sta ob koncu turnirja, ki zaradi okoliščin koronske sezone marsikomu ni dišal, vseeno ugotovila, da je bil za priljubljenost rokometa dobro, da je bil izpeljan ter pozvala vse mlade, ki zaradi ukrepov že od jeseni trenirajo le prek zoom-a, da vztrajajo še malo. Morda bodo prav oni nekoč igrali na takšnem tekmovanju.

V Ajdovščini smo pozdravili tiste najhitrejše in najbolj vzdržljive tekače na resnično dolgih preizkušnjah v okviru Vipava trail teka. Zdi se kar malo neverjetno, da smo ljudje sposobni biti v pogonu toliko časa. Najdaljša preizkušnja je letos dolga kar 165 kilometrov, lanski zmagovalec Anže Sobočan pa je za celotno traso s potreboval 22 ur 32 minut in 27 sekund. Lani je bila trasa dolga 170 kilometrov.Sogovorniki: psihologinja profesorica dr. Tanja Kajtna urednik revije Tekač Boštjan Svete udeleženec vse ljubljanskih maratonov Marko Roblek nutricionist in vadbeni fiziolog, sodelavec Bora-Hansgrohe dr. Tim Podlogar

Čez dober teden se bo sezona na najvišji ravni začela tudi za športne plezalce. Uvodni dve tekmi za svetovni pokal bosta na Kitajskem, vendar imajo letos najboljši plezalci le en cilj - olimpijske igre. Nastop v Parizu ima od Slovencev zagotovljen le branilka zlate medalje, Janja Garnbret, ostali so osredotočeni na boj za zadnje olimpijske vozovnice, ki si jih lahko priborijo na kvalifikacijskih tekmah.

Pri enaintridesetih letih je kariero sklenil najuspešnejši slovenski smučarski skakalec. Peter Prevc, lastnik velikega kristalnega globusa, zlatega orla in dvanajstih kolajn velikih tekmovanj. V petnajstih sezonah na najvišji ravni se je spletlo cel kup zanimivih zgodb o uspehih, pa tudi razočaranjih.Peter Prevc vas z razmisleki vodi skozi štiri športne podvige, ki smo jih spremljali na Valu 202. V prepletu Petrovih razmislekov o življenju, ujamete spomin na svetovni rekord iz Vikersunda, zlatega orla, nesrečen splet okoliščin iz leta 2015 in veselje ob velikem kristalnem globusu leto kasneje.

Medtem ko alpske smučarke na daljnem severu v Aareju tekmujejo v dokaj zimskih razmerah in se merijo za točke na zadnji postaji svetovnega pokala pred finalom sezone v Saalbachu, pa je na moški strani po odpovedi tekem za Pokal Vitranc v Kranjski Gori tekmovalni premor pred finalom. Pokal Vitranc ni edina žrtev globalnega segrevanja, od 45 predvidenih tekem v moškem svetovnem pokalu jih bodo v tej zimi lahko izpeljali le 36, če ne bo kakšne nove odpovedi še v Saalbachu. Gre za rekorden, kar dvajseto odstoten osip v koledarju, kar bo zagotovo sprožilo temeljite analize pri Mednarodni smučarski zvezi po koncu sezone. Kaj odpoved Pokala Vitranc potegne za seboj v slovenskem smučanju in kakšne so dolgoročne perspektive alpskih tekem na najvišji ravni v Sloveniji?

Turno smučanje bo krstni nastop na olimpijskih igrah doživelo čez dve leti. V boj za nastop na največjem športnem tekmovanju se bo v naslednji sezoni podala tudi slovenska reprezentanca, ki v svoje vrste vsako leto uspešno privablja nove člane. Prvo slovensko odličje na evropskem prvenstvu je januarja osvojila Klara Velepec s srebrom v kadetski kategoriji. Skupaj s Klaro so nam turno smučanje predstavili še Maj Pritržnik, Luka Kovačič in selektor Robert Pritržnik.

Zimsko serijo oddaj o rekreaciji zaključujemo z alpskim smučanjem. V Kranjski Gori smo se pridružili skupini smučarjev in preverili kako potekajo njihovi treningi. Kaj je tisto, kar jim je na smučanju najbolj všeč, kakšni so njihovi cilji in kam vse se odpravijo takrat, ko doma snega zmanjka?

V oddaji gremo na sneg, kjer bomo potrebovali ozke smuči in tekaške palice. Trening teka na smučeh postaja izziv tudi zaradi spremenjenih podnebnih sprememb, večina otrok iz osrednjega dela Slovenije pa se na trening vozi na Gorenjsko. Na Pokljuki smo se namreč pridružili mladim smučarskim tekačem na njihovem treningu.

Anna Maka je 31-letna poljska biatlonka, ki prihaja iz Zakopan. Zgodba njene družine se je s smučarskimi skoki začela prepletati dve desetletji nazaj – njena mama je oddajala sobe slovenskim smučarskim skakalcem in jim kuhala pravo domačo hrano. O spominih na slovenske smučarske skakalce, stkanih prijateljstvih in priljubljenosti zimskih športov na Poljskem ter obisku Planice.

Obiščemo klub, kjer so svoj potencial izkoristili člani družine Prevc, pa tudi drugi odlični skakalci. Ampak, saj ne gre le za dosežke. Mladi se s skoki ukvarjajo predvsem zaradi druženja in zabave. Kako izgleda trening smučarskih skokov?V oddajah o rekreaciji se v tokratni seriji osredotočamo na mlade v zimskih športih.  Zapiski: Rekreacija, 1. del: Hokej na ledu

V februarju ob torkih vabimo na šport oziroma vas opominjamo na pomembnost gibanja. V seriji štirih oddaj naši športni novinarji obiščejo treninge mladih športnikov, ki se ukvarjajo z zimskimi aktivnostmi. Nekajkrat tako stopijo na smuči, za uvod pa kar na drsalke.Za snemanje prve oddaje sta Jure in Mojca obiskala trening mladih hokejistov Slavije, ki imajo svoj prostor na obrobju Ljubljane v Zalogu. Mladi športniki so ju lepo sprejeli in pokazali, kaj vse pomeni biti hokejist.

Sani Bečirović je junija lani postal tehnični direktor trofejnega košarkarskega kluba Panathinaikos iz Aten. Grški velikan je postaja našega nekdaj odličnega košarkarja že tretjič: za Panathinaikos je igral med leti 2006 in 2008 in takrat pod vodstvom Željka Obradovića postal evropski klubski prvak. Leta 2015 se je za kratko vrnil v vlogi pomočnika trenerja, zdaj je zasedel visoko in odgovorno funkcijo v klubski hierarhiji. “Pritisk je vedno ogromen, vzdušje je neverjetno, a pričakujejo se le zmage. Kvalifikacijska tekma s Slovenijo v Pireju tukaj še ni tema. Seveda pa upam, da se bosta na parketu pomerila Luka in Giannis in da se bomo uvrstitve na olimpijske igre na koncu veselili mi.” S Sanijem Bečirovićem se je v Atenah srečal Luka Hvalc.

Alpska smučarka Meta Hrovat se je pred začetkom prejšnje zime pri 24-ih letih odločila, da je s tekmovalnim smučanjem preveč zasičena, da bi lahko nadaljevala kariero vrhunske športnice. Po sezoni premora pa jo je ta šport "poklical" nazaj in lani spomladi se je še bolj intenzivno kot prej vrnila v proces treningov. Na poletnih testiranjih fizične pripravljenosti je bila še boljša kot prej, toda z intenzivnimi treningi so vedno bolj intenzivne postajale tudi bolečine, ki so jo spremljale zaradi minulih poškodb. Vrnitev na tekme se je odmikala in odmikala. Zdaj 25-letna Kranjskogorčanka je na koncu ugotovila, da bodo tekmovalne smuči na žalost kar za vedno morale ostati v kotu. Njen izkupiček je torej dokončno – štirikrat stopničke v svetovnem pokalu in sedmo mesto na olimpijskih igrah.

Jakov Fak je zaradi bolečin v hrbtu izpustil celoten spored tekem ta konec tedna v Anterselvi. 36-letnik v zadnjem desetletju sodi med najboljše, zato ga v vlogi gledalca nismo vajeni. V pogovoru več o omenjenem, ter tudi o pričakovanjih na prihajajočem svetovnem prvenstvu na Češkem.

Izjemni uspehi slovenskih športnikov so se vrstili tudi v letu 2023. Najboljši so tako stanovitni, da so njihovi vrhunski dosežki postali skoraj samoumevni - še zdaleč niso. Tudi zato v oddaji delamo korak nazaj, da radijsko prečešemo najbolj izstopajoče dosežke in se spominjamo, da uspehi, četudi serijski, ne pridejo sami od sebe. Zanje je treba trdo delati, imeti izvenserijski talent in na koncu, v ključnem trenutku, takrat, ko je to najbolj pomembno, prikazati največ. Celotno športno uredništvo Vala 202 pod drobnogled jemlje najzanimivejše zgodbe, ki je jih spisalo leto 2023, in preko kviza prepleta zbir ključnih športnih trenutkov tega leta.

Slovenski finalist Žan Kranjec se je na poledeneli progi na postavitvi trenerja Matjaža Požarja zelo dobro znašel in zasedel tretje mesto. Drugi je bil po izjemnem finalu Hrvat Filip Zubčić. Švicar Marco Odermatt je zmagal na prvem od dveh veleslalomov za svetovni pokal alpskih smučarjev v Alta Badii.

Po izjemnem uspehu, ko se je slovenska nogometna reprezentanca uvrstila na svoje drugo evropsko prvenstvo, se pogovarjamo z direktorjem moških reprezentanc Nogometne zveze Slovenije.

Gost podkasta je Matej Mohorič. Zmagovalec etap na vseh treh največjih večtedenskih dirkah je letos postal tudi svetovni prvak v kolesarstvu na makadamu. Gorenjec debatira z Luko Petričem in Igorjem Tomincem. Obrazloži svoj nepozaben govor po zmagi v 19. etapi letošnjega Toura, pove, zakaj so ga tedaj preplavili občutki krivde in sočutja in ne le sreče in veselja.Mohorič tudi razmišlja, kako je izoblikoval svoje znanje na spustih. Meni, da je v tej prvini med najboljšimi na svetu, da je boljši v primerjavi s preostalimi kolesarskimi profesionalci, v kopici drugih prvin pa pravi, da je zelo dober, a ne najboljši. V novi sezoni želi doseči vrhunec na spomladanskih spomenikih, predvsem na dirkah Pariz–Roubaix in v Flandriji, kjer pravi, da je vzdušje ob progi edinstveno. Navdušen je nad slovenskimi navijači, ki v vse večjem številu navijajo na največjih dirkah po svetu, sploh na Touru. Kolesarski svet se tako hitro razvija, meni Mohorič, da te najboljši hitro pustijo za seboj, če ne držiš koraka z njimi. Jonas Vingegaard je julija deklasiral svetovno konkurenco v vožnji na čas na Touru, toda če čez deset let kolesar ne bo na njegovi letošnji ravni, ga tedaj ne bo med stotimi najboljšimi, je prepričan Mohorič.

Po 14. dneh, 14. urah, 45. minutah in 8. sekundah jadranja na jadrnici Ashika 2, je v cilj druge etape oziroma v cilj tokratne regate Minitransat, ki jo prirejajo že od leta 1977, v nedeljo prijadral slovenski ekstremni jadralec Uroš Kraševac. Dosegel je sedmo mesto, v seštevku obeh etap pa se je uvrstil na peto mesto v razredu prototipov, kar je najboljši slovenski oceansko regatni dosežek.Že po prvi etapi od francoske obale na atlantskem oceanu do kanarskega otoka La Palma je bil na odličnem šestem mestu, ampak to je bilo le ogrevanje. 28. oktobra je začel jadrati prek Atlantika, do otoka v Francoskih Antilih in to izjemno, do smole z opremo.