Claim OwnershipnaPOTki
Subscribed: 61Played: 1,979
Subscribe
© (C) RTVSLO 2023
Description
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
285 Episodes
Reverse
Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga predstavljamo v aktualni sezoni naPOTkov, je Ribnica. Tja se je pretekli teden odpravila Darja Pograjc in se s sogovornicama Anjo Pugelj (turistično organizatorko Turizma Ribnica) in Polono Rigler Grm (muzejsko kustosinjo Muzeja Ribnica) podala na sprehod po mestu. Nastala je reportaža, v kateri med drugim izveste, da so v občini Ribnica svoj odtis pustili številni znani in pomembni Slovenci: arhitekt Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, jezikoslovec Stanislav Škrabec in mnogi drugi. Kaj torej še ponuja Ribnica - poleg znamenitih lesenih izdelkov oz. suhe robe - izveste v naslednjih minutah.
Radovljica ali Radol'ca, kot ji pravijo domačini, obdana z izjemnim naravnim bogastvom Triglavskega narodnega parka in Bleda, blesti v bogastvu kulturnih, zgodovinskih in etnoloških zanimivosti. Tako v mestu kot na podeželju stojijo spomeniki iz preteklosti, v muzejih pa navdušujejo edinstvene zbirke, ki govorijo o življenju in ustvarjalnosti prebivalcev nekoč in danes. Med drugim o Radovljičanu, prvem slovenskem dramatiku, Antonu Tomažu Linhartu. V četrtek, na obletnico njegovega rojstva in obenem občinski praznik Radovljice, se je za današnje naPOTke na Gorenjsko odpeljala Tadeja Bizilj.
Tokrat se bomo ustavili v Slovenskih Konjicah. Prvi pisni viri o mestu nosijo častitljivo letnico 1146. Mesto se je razvilo zaradi svoje lege na poti od Dunaja do Trsta, saj so se popotniki pogosto ustavljali tam. Staro mesto jedro je iz srednjega veka, nedaleč se nahaja tudi Žička kartuzija, ki je nastala okoli leta 1160. V Slovenske Konjice, simbol katerih je beli konj na rdečem ozadju, nas pelje Andreja Gradišar.
Semič je kraj bogate zgodovine, arheoloških odkritij in živahne kulturne dediščine. Sprehodili se bomo med ostanki taborskega obzidja, ki je domačine varoval pred vpadi Turkov, prisluhnili pripovedi o gradu Krupa, ki ga danes ni več, ter vstopili v Muzejsko hišo Semič, kjer bomo slišali zgodbo o edini jamski školjki na svetu, ki pa domuje le v reki Krupi.
Foto: Uroš Novina
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.Tokrat se odpravljamo v eno od najpristnejših srednjeveških mest v Evropi. Če k temu dodamo še nekaj ključnih besed, kot so pasijon, medeno pecivo, zamorec v grbu, sotočje in kapucini, najbrž že veste, da nas čaka sprehod po Škofji Loki. Odpravili smo se v mesto, v katerem se že čuti pričakovanje prihodnjega leta, ko bo mestno jedro zasedla največja gledališka predstava na prostem, Škofjeloški pasijon. Potepanja pa ne bomo začeli na Kamnitem ali Kapucinskem mostu, ki smo ga, tako kot Škofjeloški pasijon, v naPOTKih že spoznali, temveč bomo obiskali staro mestno jedro in Loški grad, vmes pa izvedeli marsikaj zanimivega.
Fotografija: Matevž Tavčar, arhiv Razvojne agencije Sora
V 22. sezoni oddaje naPotki raziskujemo slovenska zgodovinska mesta. V prejšnjih nedeljah smo se potepali po Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, tokrat pa nas je pot odpeljala v »srce« Koroške. Čisto prvič v zgodovini oddaje smo se ustavili na Ravnah na Koroškem. Največje mesto te pokrajine skriva marsikateri zanimiv zgodovinski biser. Izhodišče kulturnega turizma v občini je nedavno obnovljeno poslopje Stare železarne, ki je bila tudi osrednja točka našega obiska. Tam smo se srečali s Sašo Jelen, vodjo turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, zgodovinarko dr. Karlo Oder in umetnostno zgodovinarko Aleksandro Čas iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V kovaški delavnici pa nas je sprejel mojster Tilen Šumah. Kako je železarstvo oblikovalo mesto in o čem nam danes pripovedujejo monumentalne skulpture Forme vive, je zanimalo Niko Vrabec.
Prva omemba Šentjurja sega v leto 1340, in sicer kot naselje okoli cerkve Sv. Jurija. Prav z njim sta povezana legenda o nastanku in grb občine. To zgodovinsko mesto Slovenije in njegov razvoj je pozneje precej zaznamovala glasbeno-zdravniška družina Ipavec. V okolici Šentjurja, na Ponikvi, pa je bil doma eden vodilnih šolskih geografov 19. stoletja, ki je znatno prispeval k razvoju šolskih atlasov, kot jih poznamo še danes, to je bil Blaž Kocen. Še kak namig za obisk tega kraja ponudijo naPOTki.
Poglavja:
00:50:00 Legenda o Šentjurju
01:43:00 Hiša družine Ipavec
02:05:00 Franc Ipavec operira, Katarina igra klavir za lajšanje bolečin
03:33:00 Benjamin in Gustav Ipavec
05:11:00 Pixel art podhod pri šoli
06:32:00 Ponikva
07:00:00 Dosežki Blaža Kocena
09:07:00 Velikonočnica
Kranj – v starejših omembah med drugim tudi Carnim, Creina, Krainburg je zgodovinsko mesto med rekama Savo in Kokro s starodavno preteklostjo. Naselje je obstajalo že v neolitiku pred več kot 6000 leti, kar ga uvršča med najstarejša slovenska mesta. Po mestu Kranj, ki je bilo sprva njeno središče, je poimenovana tudi zgodovinska pokrajina Kranjska – ta je bila prva prestolnica Slovencev in središče Slovanske kneževine Karniole od 8. stoletja dalje. Zgodovino mesta lahko danes podrobno razkrivamo na muzejski poti, ki združuje vse muzejske hiše v Kranju in obiskovalca popelje od najzgodnejših obdobij vse do včerajšnjega dne. Po delu muzejske poti in ostalih skritih in manj skritih kotičkih mesta Kranj se je za naPOTke podala Tadeja Bizilj.
Kamnik je že konec 12. stoletja postal trg, v zgodnjem 13. stoletju dobi mestne pravice. V tokratni epizodi NaPOTkov pa bomo ugotavljali, kako je v sredini 20. stoletja Kamnik spreminjal in sooblikoval arhitekt Jože Plečnik. Katero je najpomembnejše in katero najlepše Plečnikovo delo na Kamniškem? Zakaj je cerkev Svetega Benedikta v Zgornjih Stranjah na predlog mojstra Plečnika dobila okenske zavese? Za koga so izdelali prvo Plečnikovo svečo?
Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga bomo obiskali v naPOTkih, je Tržič. Da je to mesto dom bogate čevljarske dediščine je dobro znano. A arhitektura mestnega jedra razkriva, da so tu domovale tudi druge obrti, med njimi kovaška, usnjarska, nogavičarska in modrotiskarska obrt. Kako stare tržiške stavbe odslikavajo to dediščino in zakaj Tržičani še danes niso naklonjeni vetru, je preverila Darja Pograjc.
V 22. sezoni naPOTkov raziskujemo zgodovinska mesta in marsikdo verjetno ob tej besedni zvezi najprej pomisli na Piran. Tartinijev trg, Benečanka in stolna cerkev Svetega Jurija - to je le nekaj največjih znamenitosti mesta, ki je zraslo na soli in kjer vsaka stavba v starem mestnem jedru pripoveduje svojo zgodbo.
Celje je središče Savinjske statistične regije in se nahaja ob sotočju rek Savinje in Voglajne. Prva naselbina se je na tem mestu pojavila v času halštatske kulture. V času Keltov je bil kraj znan kot Keleja, kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče. Podobno zveni tudi rimsko ime mesta – Celeia. Rimljani so naselbino osvojili leta 15 pr. n. št. Mestne pravice pa je mesto pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija. Danes je mesto najbolj poznano po Celjskih grofih, najvplivnejši plemiški rodbini na Slovenskem, ki so si ga izbrali za svoj sedež. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb – tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu. To je le del bogate zgodovine Celja, del katere bomo še nekoliko bolj osvetlili v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar. Odpravila se je na Knežji dvor, kjer se je prestavila tako v čase Rimljanov kot Celjanov. Bila pa je tudi v Fotohiši Pelikan, ki jo upravlja Muzej novejše zgodovine Celje in je zanjo prejel nagrado za Slovenski muzej leta 2025.
Idrija, Metlika in Brežice. To so mesta, ki smo jih spoznali v preteklih treh oddajah z imenom naPOTki. Teče namreč 22. sezona, v kateri odkrivamo zgodovinska mesta Slovenije. Danes se odpravimo na obalo, v Koper, ki je eno najstarejših stalno naseljenih mest na Slovenskem. Lani je mesto, ki je bilo nekoč na otoku, praznovalo 1500 let.
Foto: Jaka Ivančič
Kjer se Štajerska sreča z Dolenjsko in kjer se združita reki Krka in Sava, ležijo Brežice. Danes največje naselje v Posavju je bilo zaradi ugodne geostrateške lege poseljeno že v pradavnini in skozi stoletja so tam svoje sledi pustili različni narodi. Zato ne čudi, da so tudi Brežice član Združenja zgodovinskih mest Slovenije. In ker smo trenutno aktualno sezono Napotkov namenili prav zgodovinskim mestom, je Andreja Čokl obiskala dva od brežiških arhitekturnih spomenikov.
Metlika je eno najstarejših mest v Beli krajini, saj je bila prvič omenjena že leta 1228. Srednjeveško jedro z mestnim grbom in pečatom iz 14. stoletja priča o njenem pomenu skozi stoletja, do ustanovitve Karlovca pa je imela tudi vlogo pomembne obrambne trdnjave pred osmanskimi vpadi. O bogati zgodovini mesta se obiskovalci lahko prepričajo v Belokranjskem muzeju, domači in tuji turisti pa se po informacije, lokalne dobrote in usmeritve lahko zatečejo v Hišo dobrot Bele krajine. Tam so nas pričakali tudi tokratni sogovorniki Napotkov, kustosinja pedagoginja Alenka Misja iz Belokranjskega muzeja Metlika, dr. Metke Pezdirc, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika ter Gregor Jevšek iz agencije Bravina.
V prvi oddaji 22. sezone se bomo odpravili v eno izmed zgodovinskih mest Slovenije – Idrijo. In čeprav je to mesto najbolj znano po Unescovi dediščini, pa tokrat ne bomo govorili o klekljanju ali rudarjenju. Odpravili se bomo namreč v skrivno in težko dostopno mesto pod robom 1.000 metrov visoke Vójskarske planote nad dolino Kanomljice, tam namreč stoji Partizanska tiskarna Slovenija. Tiskarna je postala pomembna tudi v svetovnem merilu, saj so med septembrom 1944 in koncem vojne v njej tiskali Partizanski dnevnik – edini dnevni tiskani časopis odporniškega gibanja v Evropi. Koliko izvodov so natisnili v slabem letu delovanja in kako deluje tiskarna, pa je zanimalo Lano Furlan.
Tri ključne točke bodo – poleg vzdušja na železniški postaji Sevnica – v tokratnih naPOTkih: več kot 20 m2 velika maketa modularne železnice, ki ji v Sloveniji lahko konkurira le tista na Jesenicah; muzej, v katerem ima osrednje mesto stari leseni čevelj in, kot opomnik zgodovine, parna lokomotiva, ki so jo železniški zanesenjaki v Sevnico pripeljali sami.
V Napotkih se znova odpravljamo ob Bohinjsko železniško progo, ob kateri stoji tudi železniška postaja Bohinjska Bistrica. Nahaja se v neposredni bližini Bohinjskega predora, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko. Postaja je kraju skupaj z železnico, omogočila gospodarski in turistični razvoj. Železniško postajo Bohinjska Bistrica je obiskal Aleš Ogrin.
Tokrat nas je pot odpeljala na Štajersko, točneje na Železniško postajo Celje. A če smo se v preteklih oddajah osredotočili predvsem na glavne stavbe postaj in raziskovali njihovo zgodovino, bomo tokrat zavili drugam. Kolegico Tadejo Bizilj je njen sogovornik najprej odpeljal do kretniške stolpne postavljalnice, ki je v času Južne železnice sodila med najsodobnejše tistega časa ter do vodne postaje, kjer so črpali vodo za potrebe parnih lokomotiv. Kaj vse lahko tam še danes vidimo in doživimo in kakšen pomen imata stavbi danes med drugim slišite v tokratni oddaji naPOTki.
Z naPOTki smo tokrat obiskali severovzhod države, majhen kraj Osluševci v občini Ormož, kamor je železnica prišla že leta 1860, prvo postajo pa so tam zgradili pred skoraj 100 leti. Pred časom, ko jo je nekaj metrov stran nadomestilo moderno samozadostno postajališče, je stari stavbi grozilo rušenje. Toda po zaslugi ljubiteljev zgodovine železnice, je tam nastal učni center dediščine in ličen muzej, ki se lahko med drugim pohvali tudi s predmeti iz 19. stoletja.
Foto: Zdravko Munda
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States