DiscoverPogled v znanost
Pogled v znanost
Claim Ownership

Pogled v znanost

Author: RTVSLO – Ars

Subscribed: 314Played: 9,415
Share

Description

Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
649 Episodes
Reverse
Pogovor z Moniko Gričnik, mag. geografije (Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire, Enota za informatiko tal). Je nosilka projekta oziroma končnega poročila, objavljenega aprila letos, o posodobitvi pedoloških podatkov o kmetijskih tleh v okviru Pedološke karte Slovenije. Gre za strokovne podlage za načrt o tem, kako bodo resorna ministrstva do leta 2028 na podlagi letos izdane Klasifikacije tal Slovenije 2025 (ki je poenotila terminologijo označevanja tal), Pedološke karte Slovenije 2024–2026, Pedološke karte kmetijskih zemljišč in omenjenega končnega poročila o posodobitvi pedoloških podatkov o kmetijskih zemljiščih morala vzpostaviti trajno in trajnostno zagotavljanje podatkov o tleh, predvsem v kontekstu zaščite kakovostnih kmetijskih zemljišč. Gre za pomemben del ideje o prehranski varnosti države v prihodnosti. FOTO: Pedološka karta kmetijskih zemljišč je en izmed produktov projekta Posodobitev pedoloških podatkov o kmetijskih tleh v Pedološki karti Slovenije 2024-2026. Izdelana je na izjemno pomembnih območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki obsegajo velike ravninske komplekse in širše izravnave (skladno z Uredbo o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 71/16). Karta je izdelana kot podatkovna baza in kartografski izdelek v merilu 1:15.000. Gre za prvo nacionalno karto v tako podrobnem merilu, ki bo služila pri načrtovanju trajnostnega upravljanja kmetijskih tal. VIR: Kmetijski inštitut Slovenije, 2026
Minili sta dve leti od smrti priznanega krasoslovca in geografa dr. Andreja Mihevca (1952-2024), zaslužnega raziskovalca z Inštituta za raziskovanje krasa v okviru Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Postojni. Postojnski inštitut je ob objavi novice izpostavil, da se je dr. Mihevc ukvarjal s celo paleto raziskovalnih vprašanj krasoslovja. Predvsem sta ga zanimali morfologija in speleogeneza krasa, deloval pa je tudi na področju hidrologije, jamske klime, datacij sedimentov in rabe jam. Pri tem je združeval spoznanja različnih ved – od geografije, geologije, paleontologije, arheologije, zgodovine do biologije. Njegovo raziskovalno eruditstvo so vsako leto znova spoznavali tudi vsakokratni udeleženci in udeleženke Mednarodne krasoslovne šole. V krasoslovje je uvedel pojem brezstrope jame, torej jame katerih strop se je zaradi dolgoletnega raztapljanja apnenčaste kamnine toliko stanjšal, da se je njihov strop porušil. Po žledi konec januarja 2014 smo z njim pripravili pogovor, povod zanj pa je bilo njegovo za potrebe Civilne zaščite pripravljeno izobraževalno besedilo o delovanju pretoka podzemnih voda na Notranjskem. Eden od poudarkov tega besedila je zadeval samoumevnost poplav ob obilici padavin na kraških poljih, saj so prav te kraška polja ustvarila. FOTO: Andrej Mihevc (1952-2024) VIR: https://izrkp.zrc-sazu.si/sl/novice/umrl-je-prof-dr-andrej-mihevc
Med 2. svetovno vojno je bilo ustanovljenih 5 prekomorskih brigad, poleg njih pa še nekatere druge specializirane prekomorske enote (kot sta 1. tankovska brigada in letalski eskadrilji). Skupno je v vseh prekomorskih enotah sodelovalo okoli 27.000 do 35.000 borcev. Žensk, imenovali so jih prekomorke, je bilo v petih prekomorskih brigadah od jeseni 1943 okoli 700, od tega dobra polovica Slovenk, sledile pa so Hrvatice iz Istre, Gorskega kotarja, Dalmatinke in Črnogorke, torej konfinirane in zaprte osebe iz italijanskih okupacijskih con v obdobju med aprilom l. 1941 do kapitulacije Kraljevine Italije septembra l.1943. O samih brigadah, ki so nastajale in počasi odhajale na bojišča v Jugoslaviji je bilo napisanih in objavljenih nekaj knjig spominov in knjig zgodovinarjev, vendar so posvet v Pretorski palači v Kopru pripravili zaradi njihove po mišljenju organizatorjev premajhne zastopanosti v zgodovinskih pregledih. Predvsem pa zaradi potrebe po krepitvi spomina na njihovo v njem premalo poudarjeno vlogo v teh brigadah. Posvet so organizirali Pokrajinski arhiv Koper od koder je prišla gostja v studiu, mag.Nada Čibej, v.d. direktorice arhiva, Znanstveno-raziskovalno središče Koper od koder je v studio prišel zgodovinar prof.dr. Borut Klabjan. Drugi organizatorji so bili še Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper, Mestna občina Koper in Regionalni RTV center Koper. FOTO: Na fotografiji skupina taboriščnic, t.im. Vidin kolektiv, ki je 16. oktobra 1943 prispela v kraj Carbonara iz zaporov v mestu Trani v Apuliji na jugu Italije. Stojijo z leve proti desni: Ivanka Tekavec, Nada S. Žagar(v bitki za Knin nobembra 1944 ubita hči narodnega heroja Staneta Žagarja), Marija Hegler, Vida Tomšič, Ančka Hočevar, Savica S. Žagar, Milica Strugar, Mira Barišič (slednji dve nista bili v Traniju), Ljubica Skapin in Ida Turk. V srednji vrsti: Elda Pavletič, Danica S. Žagar, Marička Kušlan, Lidija Medved, Neda Škarica, Vera Križman, Mika Popovič. Spredaj: Cita Lovrenčič, Živka Obid, Marija Curk. VIR: Pokrajinski arhiv Koper
Arhivsko društvo Slovenije od l. 2002 na dve leti podeljuje Aškerčevo nagrado za življenjsko delo in priznanja. Za pionirski prispevek k uvajanju informacijskih tehnologij v slovensko arhivsko dejavnost od konca osemdesetih let naprej jo je tokrat prejel izr. prof.dr. Miroslav Novak, arhivski svetnik v Pokrajinskem arhivu Maribor. Gre za enega ključnih strokovnjakov, ki so tukajšno arhivistiko popeljali iz sveta klasičnih arhivskih evidenc v digitalno dobo. Sodeloval je pri razvoju in uvajanju arhivskih informacijskih sistemov, pri vzpostavljanju digitalnega arhiviranja in pri rešitvah za dolgoročno ohranjanje elektronskega arhivskega gradiva. Bibliografija sicer tudi visokošolskega učitelja predmetov arhivistika in dokumentologija na univerzi Alma Mater Europea v Mariboru obsega več kot 530 del. V pogovoru nam je skiciral pot modernizacije tukajšnih arhivov. FOTO: Z leve Miroslav Novak in predsednik komisije za nagrade Arhivskega društva Tadej Cankar VIR: Program Ars, Goran Tenze
Pogovor s hidrogeologom iz Geološkega zavoda Slovenije se začne z vprašanjem, ali je pitna voda pri nas samoumevna? Luka Serianz, doktor hidrogeoloških ved z oddelka podzemne vode in hidrogeologija, hkrati pa docent na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na primeru večletnih suš pojasnjuje njihov vpliv na podzemne vode. Te predstavljajo večji del vodonosnikov pitne vode tako v svetu kot pri nas. Dotakne se tudi območij različnih podzemnih vod pri nas in osnov trajnostnega pristopa pri varovanju podzemnih vodonosnikov. V eni od prihodnjih oddaj bomo s sogovornikom govorili o nastajanju Hidrogeološke karte Slovenije. FOTO: Modri deli hidrogeološke karte Slovenije ponazarjajo najizdatnejše vodonosnike pitne vode VIR: Geološki zavod Slovenije
loading
Comments