Razgledi in razmisleki

Jan-Eric Mack, rojen leta 1983 v Švici, po izobrazbi grafični oblikovalec, je leta 2013 diplomiral iz filma Univerzi za umetnost v Zürichu in med študijem režiral več nagrajenih kratkih filmov. Njegov magistrski film z naslovom Proti Mecci iz leta 2017 je prejel študentskega oskarja in švicarsko filmsko nagrado ter se uvrstil na ožji seznam za 90. podelitev oskarjev. Pozneje je režiral dve televizijski seriji, celovečerni igrani film Srečna družina, ki je bil uvrščen v tekmovalni program letošnjega filmskega festivala v Karlovih Varih, pa je njegov prvenec. Scenarij za film je napisal skupaj z Anno Schinz, švicarsko-češko igralko, ki v filmu odigra tudi glavno vlogo. Schinz, rojena leta 1987, je na Univerzi za umetnost v Zürichu magistrirala iz igre. Sodelovala je pri več televizijskih projektih, Srečna družina pa je prav tako kot za Macka njen igrani celovečerni prvenec. Z ustvarjalcema se je pogovarjala Petra Meterc na festivalu v Karlovih Varih, kjer je Anna Schinz za vlogo Niki prejela tudi nagrado za najboljšo igralko na festivalu.

Gala Hernández López je španska filmska ustvarjalka, producentka in raziskovalka, doktorska kandidatka na Univerzi v Parizu 8. Svoje dokumentarne filme pogosto gradi iz svetov, ki po navadi ostajajo zunaj pogleda filmske kamere – iz spletnih forumov in aplikacij za spoznavanje partnerjev ter zaprtih spletnih skupnosti, katerih jezik in pravila ljudje zunaj njih le redko dobro poznajo. Z njo se je pogovarjala Tina Poglajen. Bralka Lidija Hartman, ton in montaža David Lap.

O radijskem dokumentarcu z režiserjem Klemnom Markovčičem in gosti: Radom Likonom, Dušanom Severjem, Brigito Rovšek in Bojanom Kosijem. Radijski dokumentarec prinaša zgodbo o nastanku znamenitega posnetka iz leta 1941, njegovi poti skozi desetletja ter zahtevnem procesu restavracije, ki so jo izvedli strokovnjaki Radia Slovenija v sodelovanju z mednarodnimi partnerji. Pogovor smo posneli v okviru Arsove radijske poslušalnice na štiridesetem festivalu Slovenski glasbeni dnevi. Voditeljica: Anamarija Štukelj Cusma.

Sergij Žadan je letošnji prejemnik glavne nagrade mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Pisatelj, pesnik in glasbenik se je vzpostavil kot pomemben pričevalec o posovjetski družbeni krajini vzhodne Ukrajine, območju, ki sicer v nacionalnem literarnem kanonu ni dobro zastopano. V slovenščino sta prevedena dva njegova romana, Vorošilovgrad in Internat. V prvem je Žadan obravnaval negotovost v luči finančne krize leta 2008, v drugem se je lotil vojne, ki je v Donbasu vzniknila po letu 2014. Slovenijo je obiskal že leta 2018 kot gost festivala Fabula, letos pa na festival Vilenica prihaja v povsem novem kontekstu, izrazito določenem z novo fazo ukrajinsko-ruske vojne. Z njim se je o literaturi, jeziku in vojni pogovarjal Blaž Kavšek. Bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič, tonska realizacija Janez Ahlin, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

V Galeriji Cankarjevega doma je na ogled razstava Kozmos Kosovel, osrednji razstavni dogodek v Kosovelovem letu, ki »Kosovela ne predstavlja kot oddaljen literarni spomenik, temveč kot izjemno aktualnega misleca, umetnika in vizionarja, ter poskuša odgovoriti na vprašanje, zakaj danes ne zveni staromodno, temveč nelagodno aktualno,« so zapisali v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je bila bistven člen pri pripravi in postavitvi razstave. Kustos je bil namreč mag. Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva v NUK-u, prostorsko zasnovo pa so oblikovali študenti akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani; pri zvočnih posnetkih interpretacij Kosovelove poezije je sodeloval tudi tretji program, program Ars Radia Slovenija. Razstavo v Cankarjevem domu si bo mogoče ogledati vse do 9. maja prihodnje leto. Tadeja Krečič je v studio povabila kustosa, magistra Marijana Ruperta. Tonska izvedba: Liam Samsa.