Discover
Razgledi in razmisleki
Razgledi in razmisleki
Author: RTVSLO – Ars
Subscribed: 90Played: 2,866Subscribe
Share
© (C) RTVSLO 2026
Description
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
679 Episodes
Reverse
V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava z naslovom Delci časa; sodobne arheološke raziskave. Vodja projekta je Martin Horvat.
Martin Horvat se je po diplomi iz arheologije leta 1985 zaposlil v Mestnem muzeju kot kustos za srednji vek. Vodil je številne raziskave na območju Ljubljane in mnoga zahtevna izkopavanja – tudi na Ljubljanskem gradu in v Turjaški palači.
Po letu 2017 je intenzivno sodeloval pri projektih Arheološkega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano, posebej s koordinacijo in zahtevnim fizičnim upravljanjem arheoloških raziskav pred večjimi mestnimi razvojnimi projekti. Zadnja leta vodi Arheološki center MGML, ki povezuje poizkopavalno obdelavo gradiva, primarne konservatorske postopke, obdelavo arhivov arheoloških najdišč in dostopnost arheološkega gradiva.
S sodelavci je že ob koncu 80. let 20. stoletja vzpostavil dokumentacijski sistem v Mestnem muzeju Ljubljana. Pri raziskavah na Ljubljanskem gradu je med prvimi v Sloveniji uvedel računalniško zajemanje podatkov neposredno na terenu in oblikoval relacijske podatkovne baze kot osnovo sodobnega digitalnega dokumentiranja arheološke dediščine. Na prelomu tisočletja je zasnoval dokumentacijski sistem Muzejske zbirke kot enega najnaprednejših v slovenskih muzejih.
Z Martinom Horvatom, ki je letošnji prejemnik Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo Slovenskega muzejskega društva, se je pogovarjala Staša Grahek.
Ton in montaža Maks Pust.
Na 37. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu je na ogled film Rose avstrijskega režiserja Markusa Schleinzerja, in sicer znotraj avstrijskega fokusa. Glavna igralka v filmu Sandra Hüller je za svojo izjemno upodobitev ženske 17. stoletja, vojakinje, ki se je bojevala v tridesetletni vojni in se pretvarja, da je moški, ter pride v nemško protestantsko vas, kjer želi zaživeti na novo v miru, na festivalu Berlinale prejela nagrado za najboljšo igralko. Film je prejel tudi več drugih nagrad, med drugimi za najboljši scenarij in za filmsko glasbo na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu, kjer je režiserja in soscenarista Markusa Schleinzerja pred mikrofon povabila Tesa Drev.
Bere Bernard Stramič.
Ton in montaža Mirta Berlan.
"Domen Kavčič je v zadnjih letih opozoril nase z več odličnimi prevodi iz japonščine, najopaznejši izmed njih je prevod romana Razkropljeni po zemlji avtorice Yoko Tawada. Gre za izrazito polifono in samonanašalno delo, ki se nenehno ukvarja z lastnim jezikom oziroma je jezik v temelju njegove zgodbe in središču njegovih filozofskih razmišljanj. … Prevajalec Domen Kavčič se je z izzivi, ki so stali pred njim, spopadel z izjemno rahločutnostjo in natančnostjo."
Tako med drugim piše v utemeljitvi letošnje Sovretove nagrade za najboljši knjižni prevod, ki jo je Domnu Kavčiču podelilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Z lavreatom smo se pogovarjali o prevajanju romana Yoko Tawada, pa tudi o prevajanju japonske književnosti nasploh.
Tonski mojster: Liam Samsa.
Zbirka zgodb Draga Jančarja Pogled angela iz leta 1992 že dolgo sodi med najboljšo sodobno slovensko književnost, zdaj pa je v sodelovanju med programom Ars in ZKP RTV Slovenija izšla tudi kot zvočna knjiga.
Ob delavnikih jo lahko te dni vsak večer poslušamo tudi v oddaji Odprta knjiga. Bere igralec Branko Jordan, režiral je Klemen Markovčič in z vsemi tremi pa se je ob predstavitvi pogovarjal Vlado Motnikar. V skrajšani obliki pogovor objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki.
Kiparka Liza Hribar je bila Ljubljančanka, rojena kot Elisabeth Charlotte von Obereigner. Kot mlada umetnica je nastopala kot Lieselotte Obereigner, po poroki z Zoranom Hribarjem pa je postala Liza Hribar. Leta 1938 se je predstavila kot kiparka in sodelovala na razstavi Otrok v sliki in plastiki v Jakopičevem paviljonu, postala je članica skupine umetnic Male ženske antante. Druga svetovna vojna, Nagodetov proces, preiskovalni zapor, šikaniranja in šest let zaprti mož sta naredila odločno zarezo v njenem življenju in ustvarjanju; kot umetnica, mati, žena, skrbnica družine se je usmerila k mali plastiki in ustanovila trgovsko mrežo obrtnih in umetniških izdelkov Dom. Razstava Liza Hribar, kiparka, je pandán razstavi njene matere Else Kastl Obereigner, slikarke in kiparke, postavljeni v Mestnem muzeju leta 2018. Avtorica tokratne razstave je Barbara Sávenc, ki je pri postavitvi sodelovala tudi z Angeliko Hribar, Lizino hčerko. Obe je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič Scholten.



