Claim OwnershipPrimorski kraji in ljudje
Subscribed: 17Played: 462
Subscribe
© (C) RTVSLO 2023
Description
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
396 Episodes
Reverse
Etnobotanika je znanstvena veda o odnosu med človekom in rastlinami. Kako torej ljudje v različnih kulturah in družbah dojemajo rastline, kako ravnajo z njimi in za kaj jih uporabljajo, bodisi v gastronomiji, kozmetiki, oblačilih, ali v literaturi. Gre za področje, ki je pri nas še malo poznano in s katerim se ukvarja biologinja dr. Živa Fišer z Oddelka za biodiverziteto na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Poleg tega raziskuje različne aspekte proučevanja rastlin in njihovega varovanja, tudi v okviru projektov občanske znanosti.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo gostili Matjaža Periča. Ljubitelj in vzreditelj ptic iz Izole dosega izjemne rezultate na domačih in mednarodnih razstavah. Posebej ljubi so mu liščki in čižki. V tem obdobju je v njegovih kletkah okrog sto ptic, se bo pa njihovo število kmalu občutno povečalo, saj se približuje obdobje parjenja. Naslednji meseci bodo zato za Matjaža Periča kar naporni, saj ima kot podjetnik ob vsakodnevni skrbi za ptice tudi veliko drugega dela. Pred nekaj dnevi je vseeno našel čas tudi za pogovor o svoji ljubezni do ptic. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.
Eno izmed najbolj znanih del slikarja Vena Pilona je portret njegovega očeta, ki je imel v Ajdovščini pekarno. Domenico, tako je bilo očetu ime, je bil nanj zelo ponosen in ga je nerad pustil iz hiše na razstave. Že leta je ta portret na ogled v Pilonovi galeriji, ki domuje v njihovi družinski hiši. In zanimivo. Ob galeriji je tudi kavarna s pekarno. In ker je mamljivo dan začeti z vonjem po svežem kruhu in vprašanjem, ali je ta pekarna vsaj malo povezana tudi s Pilonovim očetom, je Eva Furlan zgodaj zjutraj z mikrofonom v roki že hodila v smeri proti ajdovskemu 'placu'. Rečeno ji je bilo, naj potrka na okno in vrata pekarne se bodo odprla. Upajmo, da ji je uspelo.
Tokrat gremo na Beko, kraško vasico na slovensko-italijanski meji v občini Hrpelje-Kozina. Tam je doma Mirjan Valečič, ki pa je trenutno daleč od domačega kraja. Je namreč ključni člen zvenečega imena britanskega kolesarstva, ekipe Ineos Grenadiers. Medtem ko se svetovni kolesarski zvezdniki potijo na »girih, tourih in vueltah«, Mirjan v ozadju upravlja s pravim tehnološkim čudom: ogromnim tovornjakom, ki je hkrati vrhunska kuhinja in restavracija na kolesih. In ker kolesarji ljubijo kavo, ima v tovornjaku še poseben kotiček s kavnim aparatom. Spoznali bomo njegovo nomadsko življenje v zakulisju največjih dirk, kjer si roke podajata stres in izjemna kolegialnost.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnolog v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Gabra Radojevića, Izolana, ki je kot glasbeni producent veliko časa preživel v studiu v Prešnici. Svoj podpis je pustil na več zvočnih izdelkih slovenskih glasbenikov, sodeloval je pri večjih glasbenih projektih, kjer je sedel v kontrolni sobi za mešalno mizo. A to je bil Gaber, preden ga je prevzel zvok narave. Nedavno je bil izbran na natečaju za inovativne turistične projekte v koprski občini. Njegova zamisel je vinilni album, ki združuje kantavtorje iz treh držav in raziskuje zvočno krajino Istre, Krasa in Trsta. Tjaša Škamperle se je z njim sprehodila skozi spremembe, ki jih je doživel.
Te dni mineva leto od slovesa Ottavia Brajka. Oddaja govori o 20-letnici delovanja KD Harmonikarskih orkester Izola, ki je lani svoje delo posvetilo življenje in delo velikemu primorskemu glasbeniku.
Prisluhnite prispevku Smilje Baranja.
Rojstvo je temeljni življenjski dogodek, zaznamovan z upanjem, skrbjo in močjo novega začetka. Pomembno vlogo pri tem imajo babice porodničarke, ki s svojim znanjem, izkušnjami in človeško bližino že stoletja spremljajo ženske in njihove družine. Pokrajinski muzej Koper je v sklopu projekta (Ne)vidne ženske postavil razstavo Ob zibelki - zgodba babištva v Istri. Avtorici Tina Novak Pucer in dr. Meliha Fajić sta v ospredje postavili pogosto prezrto, a izjemno pomembno skupino žensk - babice, tiste, ki so kot varuhinje novega življenja ter zdravja mater in otrok, več stoletij zaznamovale življenja številnih generacij in oblikovale podobo naše skupnosti. Razstava skozi pripovedi, arhivske vire in izbrane predmete odpira vpogled v dediščino, odstira svet babiškega poklica, šeg in navad ter številnih praks, ki so spremljale rojstvo otrok tako v Kopru kot na njegovem podeželju od 18. stoletja pa vse do prve polovice 20. stoletja.
Na stičišču poti, kjer si podajajo roke Brkini, reka Reka in Čičarija, trčimo na cesti, ki vodi proti morju, ob krajevno oznako Harije. V vasi in istoimenski krajevni skupnosti deluje Kulturno etnološko-turistično-športno društvo Alojz Mihelčič, ki skrbi, da je življenje v teh krajih živo, da se domačini srečujejo na različnih prireditvah in dogodkih ter tako aktivno soustvarjajo skupnost, v kateri živijo. V Harijah niso mirovali niti med božičnimi prazniki, na štefanovo so pripravili tradicionalni blagoslov konj, že 27. leto zapored so izšle Harijske novice.
Na Goriškem so tudi letos, že deseto leto zapored, z akcijo Pecivo za starejše mnogim polepšali praznike. Prostovoljci so za starejše in invalidne osebe, uporabnike storitve Pomoč na domu, v vseh šestih goriških občinah pripravili kar 500 paketov okusnega domačega peciva in piškotov. »Hvala, ker že deset let skupaj delamo dobro. In hvala, ker s svojo toplino dokazujete, da je naša skupnost povezana, srčna in močna,« pravi pobudnica akcije, Novogoričanka Ajda Miška. Pri pakiranju peciva je letos pomagala tudi Mateja Grebenjak.
Gimnazija Koper letos obeležuje 80 let prehojene poti. Od ustanovitve leta 1945 ostaja vpeta v lokalno okolje. Z izobraževalnima programoma pripravlja dijake za maturo in nadaljnje šolanje, pri tem pa razvija vse njihove zmožnosti, od znanstvenih, humanističnih do umetniških in športnih. V osmih desetletjih je šolanje na koprski gimnaziji zaključilo okrog 8500 dijakinj in dijakov. Nekatere njihove spomine smo zbrali na osrednji slovesnosti Preplet energij.
Spadate med ljubitelje mode? Potem verjetno veste, da imajo nekatere velike fast fashion znamke nove kolekcije skoraj vsak teden, včasih celo vsak dan. A več kot 60 odstotkov teh oblačil v enem letu pristane med odpadki, velik del pa sploh ni primeren za reciklažo. Kot protiutež temu hitremu tempu mode je Koper lani postal bogatejši za prostor z vintage, second-hand in predelanimi oblačili. Drugo Skico, kot se imenuje trgovinica, si je zamislila gostja tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje, mlada in zagnana oblikovalka Naja Stanić. Zakaj ji imena nekdanjih velikanov Mura, Rašica, Vezenine Bled in Labod poženejo kri po žilah, kdo najpogosteje posega po oblačilih iz Druge skice in kakšne načrte ima za naprej? Prisluhnite!
Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanov ga je sploh obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena najbolj obiskanih turističnih točk, prvič obiskala tudi Eva Furlan.
Gropada je ena najstarejših vasi na tržaškem krasu. Prvič je omenjena leta 1150, in sicer kot kraj, kjer je imela stara tržaška plemiška rodbina Bonomo vinograde. V Gropadi je bila nekoč večina prebivalcev Slovencev. Tudi danes slovenski jezik tam slišimo na vsakem koraku. V Gropadi je doma tudi Slovensko kulturno društva Skala. Že 140 let. Z nekaj prekinitvami. Častitljivo obletnico so v domači vasi nedavno proslavlili s štiridnevno prireditvijo.
V nedeljo zvečer so v Logu pod Mangartom pri spomeniku prižgali sveče v spomin na žrtve plazu. Mineva namreč 25 let, odkar se je, najprej 15. novembra in nato še enkrat 17. novembra leta 2000, malo po polnoči sprožil plaz. Blatni tok je zravnal zgornji del vasi, povzročil ogromno škode in najhuje, pod seboj pokopal sedem domačinov. Z zadnjo, 4 milijone evrov vredno fazo sanacije po plazu, bo država začela prihodnji mesec. Kot je na terenu ugotavljala Mariša Bizjak, so po četrt stoletja spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost.
Tokrat se odpravljamo v vas s prelepim razgledom, v Podpeč, ali natančneje tamkajšnjo cerkev sv. Helene, katere usoda je bila zaznamovana z gradnjo obstoječe železniško proge Divača-Koper. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je namreč ta povzročila razpoke sten in plazenje flišnega terena, na katerem stoji cerkev. Takrat so jo zaprli in iz nje odnesli oltar, fragmente fresk ter ostalo okrasje. Več kot 50 let je preteklo, preden se je – sedaj zlati oltar – vrnil na svoje mesto. Podpeško cerkev je obiskala Mateja Rolih Maglica, glasbo je izbrala Simona Moličnik.
V Ajdovščini so pred kratkim predstavili knjigo Ajdovski letalec nad soško fronto avtorjev Vesne Kamin Kajfež in Tomislava Kajfeža. Delo opisuje življenjsko pot Venčeslava Vrtovca iz Velikih Žabelj, enega prvih slovenskih vojaških letalcev, ki je med prvo svetovno vojno služil v avstro-ogrski vojski. Z zgodbo, ki jo pozna le malokateri domačin, sta avtorja Vrtovca rešila iz pozabe in njegovo življenje umestila v širši okvir soške fronte ter razvoja letalstva na Ajdovskem. Nataša Uršič je zgodbo o Vrtovcu in novi knjigi strnila v radijski zapis.
Avtorica je šla po poti sajenja buč na Primorskem, odličnih receptur priprave jedi iz buč, pa vse do 17-letne tradicije krašenja vasi Harije v Občini Ilirska Bistrica.
Gostje oddaje so Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica iz Kopra, Rozana Prešern iz Društva Šparžin Korte in Alenka Volk Penko iz Harij.
Letos mineva 25 let, od kar je skupina prostovoljcev iz Pivke in Postojne ob tragičnih dogodkih v Posočju stopila na pot v humanitarne namene. Že od začetka pa se njihova pomoč razlikuje od drugih humanitarnih akcij, ki običajno zbirajo denar in materialne potrebščine, v skupini z imenom "Bejž če vejdeš" donirajo namreč tudi delo. Njihova specialnost je postavljanje streh in v 25-ih letih so jih doma in po svetu postavili kar lepo število. Potrebe na tujem poišče pivški župnik Marjan Škvarč, vodja skupine pa je Miran Žitko.
V zapuščeni istrski vasici Vršič je fotografska skupina AD Morje Izola posnela serijo fotografij 'Nekoč na vasi', avtor istoimenskega projekta in mentor skupine pa na isto temo še serijo kratkih filmov. Fotografije in filmski posnetki ponujajo vpogled v preprosto življenje naših prednikov, hkrati pa spodbujajo razmislek o pomenu kulturne dediščine. To je bila tudi tema pogovora na nedavni predstavitvi projekta v izolski knjižnici. Spremljala jo je Jasna Preskar, ki je dogodek izkoristila še za pogovor z ustvarjalci projekta.
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States