Claim OwnershipAktualna tema
Subscribed: 80Played: 6,682
Subscribe
© (C) RTVSLO 2026
Description
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
2709 Episodes
Reverse
O razvoju dogodkov po dogovoru o premirju smo se pogovarjali s Carmen Švegl, našo dopisnico z Bližnjega vzhoda, ki je v Dubaju.
Tako Slovenija kot vsa Evropska unija se ukvarjajo z vprašanjem, kako se najbolj razumno odzvati na energetsko krizo zaradi posledic vojne na Bližnjem Vzhodu. Ekonomisti opozarjajo, da kratkoročni ukrepi ne smejo spodkopavati strateških ciljev glede gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Ukrepi za blažitev krize morajo biti namenjeni najbolj prizadetim in ne vsem povprek, saj sicer podžigajo inflacijo in po nepotrebnem praznijo državne proračune. Kako ocenjuje odziv Evropske unije in zakaj ni naklonjen znižanju DDV na hrano smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede dr. Anžetom Burgerjem.
Ana Grilc je ena od zavednih in zelo dejavnih koroških Slovenk mlajše generacije. Je pisateljica in novinarka, vsestranska gledališka ustvarjalka; režiserka, scenaristka in dramaturginja, od najzgodnejših let tesno povezana z lutkarstvom. Za svoja besedila in predstave je dobila več nagrad, med drugim vizionarja za lutkovno predstavo Mrličožerec, s katero so Lutke Mladje obeležile 50 let organiziranega lutkovnega delovanja koroških Slovencev. Njeno kulturno ustvarjanje je povezano tudi s pregonom leta 1942, ki je vsajeno v njene gene. Je namreč potomka ene od več kot 200 družin, ki so jih zaradi negovanja slovenskega jezika in kulture odpeljali v delovna in koncentracijska taborišča. Je tudi slikarka, čeprav za likovno ustvarjanje ne ostane veliko časa, in ilustratorka. Vse od najzgodnejših let pa je tesno povezana tudi z Ziljo. Kot pravi, se zaveda odgovornosti, ki jo ima kot govorka ziljskega narečja in kot pripadnica manjšine. Prisluhnite!
Petintrideset minut po polnoči je uspešno poletela raketa SLS in na pot proti Lune prvič po 55 letih znova ponesla človeško posadko. Izstrelitev rakete, ki je do zdaj poletela le enkrat in sicer leta 2022, ko je na podobno pot poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke, je potekala brez zapletov, v živo pa si jo je v okolici vzletišča Cape Canaveral na Floridi ogledalo okoli 400 000 ljudi. Na krovu Oriona so tokrat štirje astronavti Jeremy Hansen, Christina Koch, Victor Glover, Reid Wiseman. Trenutno so še v Zemljini orbiti in opravljajo teste kritičnih sistemov, zvečer pa se bodo dejansko usmerili na pot proti našemu naravnemu satelitu. Edini pomembnejši tehnični zaplet, ki ga zdaj rešujejo ob pomoči strokovnjakov na Zemlji, so težave - s straniščem. Vesoljsko stranišče na Orionu je pomemben prispevek k udobju astronavtov med poletom k Luni glede na pogoje, ki so jih imeli na odpravah Apollo. A trenutno torej še ne deluje. Verjamemo pa, da bodo težavo hitro odpravili. Kaj torej pomeni zdajšnja odprava k Luni, kjer človek, kot omenjeno, ni bil že več kot pol stoletja, se je z astrofizikom prof. Tomažem Zwittrom pogovarjala Nina Slaček.Foto: Nasa/Sam Lott
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Na velikonočni ponedeljek želijo verniki utrditi vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delijo s prijatelji in se skupaj z njimi veselijo. Velik del pravoslavnih kristjanov bo sicer zaradi uporabe starejšega julijanskega koledarja veliko noč letos praznoval 12. aprila. O pomenu velike noči za današnjega človeka premišljujeta koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf in mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci v Prekmurju.
Vodenje Komisije za preprečevanje korupcije z današnjim dnem prevzema Katarina Bervar Sternad. Ob nastopu šestletnega mandata je napovedala, da se bo zavzemala za ohranjanje neodvisnosti in strokovnosti komisije ter krepitev njenega delovanja. Katarina Bervar Sternad, ki je zadnjih dvajset let delovala v nevladnem sektorju, je z dosedanjim predsednikom KPK Robertom Šumijem primopredajo poslov opravila že včeraj. Po njeni oceni je KPK v dobri kondiciji, vidi pa možnosti za nadgradnjo in razvoj.
Organizatorji so ocenili, da se je protestov pretekli vikend po 50tih zveznih državah udeležilo najmanj 8 milijonov ljudi. Gre za mobilizacijo ljudi, nasprotnikov Trumpove politike, pred pomembnimi novembrskimi kongresnimi volitvami.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sinoči razglasil zmago koalicije, zbrane okoli njegove Srbske napredne stranke v vseh desetih mestih, kjer so potekale lokalne volitve. Komentatorji jo že označujejo za »pirovo zmago«. Volilni dan so zaznamovale številne nepravilnosti in incidenti, ki so jih spremljali fizični obračuni. Zato je zdaj za nekaj več pojasnil z nami naša beograjska dopisnica Saša Banjanac Lubej.
Pogovor o dolgotrajni oskrbi z Alenko Terlep.
Ministrstvo za kulturo je lani poleti objavilo javni razpis Povezani s kulturo, namenjen podpori kulturnim dejavnostim romske skupnosti. Z razpisom želijo okrepiti znanje in možnosti romskih organizacij za pripravo kulturnih dogodkov ter spodbuditi medkulturni dialog in večjo socialno vključenost. Izbrani prijavitelji so z aktivnostmi začeli januarja, Sandi Horvat je obiskal tiste v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti.
Po poročilih Statističnega urada Republike Slovenije je v Sloveniji v študijskem letu 2024/2025 študiralo približno 12 tisoč tujih študentov, kar predstavlja 14,5 odstotka vseh študentov, ki študirajo v Sloveniji. Razlogi za takšno odločitev so zelo različni, prav tako so lahko izkušnje zelo kompleksne. O svoji študijski izkušnji v Sloveniji je govoril študent programa Evropske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Italijan Pierluigi Orrù.
Slovensko gospodarstvo že čuti posledice vojne v Iranu in regiji. Zaradi podražitve nafte so se že za vsaj tretjino povečali stroški prevozov, postopno se bo to prelilo tudi na druge sektorje in kot ocenjuje prvi ekonomist gospodarske zbornice Bojan Ivanc dvignilo inflacijo na 3,4 odstotka. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako se bo dražila hrana, kako bo to dogajanje vplivalo na gospodarsko rast in kakšne ukrepe bi morala pripraviti država.
Osrednji ugotovitvi po nedeljskih parlamentarnih volitvah sta: slovensko volilno telo je povsem politično polarizirano. Sodelovanje političnih strank bo nujno potrebno, ne glede na njihov politični predznak. Dokončni rezultat bo prineslo še upoštevanje glasovnic iz tujine. O poražencih pa je mogoče že zdaj govoriti. Kdo je največji poraženec?
Prvi teden pomladi je mednarodni teden dul. To so dnevi, ko lahko spoznate njihovo delo; vlogo spremljevalk v štirih trimestrih, porajanja novega življenja. O delu dul je spregovorila dr. Špela P. Peternel, dula in diplomirana voditeljica izobraževanj za nosečnice.
foto:Sepp, Pixabay
Potem, ko so pred skoraj štirimi leti z mostom povezali kopno in otok Pelješac, da bi skrajšali potovanje na skrajni jug države, se na Hrvaškem pripravljajo na gradnjo še dveh mostov. Prvega na otok Krk, drugega pa so te dni predstavili v Splitu. Tako kot za Pelješki most, je tudi za slednja dva izbran slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher.
Vedeli smo, da bo volilni večer pester, a da bo tako zelo infarkten, si verjetno ni obetal nihče. Gibanje Svoboda in Slovensko demokratsko stranko je na koncu ločil manj kot odstotek glasov, tekom večera, ko so se glasovi še preštevali, pa sta se nekajkrat tudi izmenjali v vodstvu. Zelo napeto je bilo tudi pri ostalih strankah, ki so se uspele prebiti v parlament; razlika med Socialnimi demokrati in Demokrati Anžeta Logarja denimo znaša manj kot 100 glasov, dobrih 500 glasov pa loči Levico, ki se je na tokratne volitve podala skupaj z Vesno, in Resnico Zorana Stevanovića. Sinočnje dogajanje bi lahko opisali kot napeto in negotovo, temu primerno pa je bilo tudi vzdušje po štabih. Zvočno sliko volilnega večera sta pripravila Luka Pogačnik in Jure Čepin.
Odzivi in analiza rezultatov državnozborskih volitev z Jolando Lebar in gosti. V studiu so bili: Igor Kaučič, ustavni pravnik; Tomaž Deželan, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Novinarji na terenu so se oglašali iz volilih štabov političnih strank in DVK-ja.
Takoj po zaprtju volišč in objavi rezultatov vzporednih volitev smo poiskali odzive političnih strank na dosežke volilne nedelje. Gostili smo tudi Janjo Božič Marolt iz Mediane, ki je izvedla vzporedne volitve. Letos so se prvič soočili z znatnim zavračanjem sodelovanja v raziskavi.
Na svetovni dan lutk se je v Sodnem stolpu predstava Lutkovnega gledališča Maribor - Skrinjica sinjega maka dotaknila vseh prisotnih generacij.
Z ustvarjalci in obiskovalcih se je o demenci, človeški bližini, spominih in moči lutkovnega ustvarjanja pogovarjala Mojca Delač.
Jutri bomo zaznamovali svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom »Skupaj proti osamljenosti«, s katerim mednarodna nevladna organizacija Down Syndrome International poziva ljudi in organizacije po vsem svetu, naj s svojim delovanjem spodbujajo vključevanje ter se tako borijo proti osamljenosti oseb z Downovim sindromom na vseh področjih življenja. V Društvu Downov sindrom Slovenija med drugim izvajajo številna usposabljanja in nudijo podporo za inkluzivno zaposlovanje. Narodna Galerija v Ljubljani je primer dobre prakse, kjer ljudi z Downovim sindromom vključujejo v delovni proces. Več pa v prispevku Petre Medved.
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States