Lokalni junak

Povir je manjše naselje v občini Divača. V tamkajšnjem vrtcu že dobra štiri desetletja dela vzgojiteljica Jerica Hlad, ki se bo kmalu upokojila. V vrtcu je preživela vso svojo delovno dobo in s sodelavci vzgojila več deset generacij otrok. Poslavlja pa se na najboljši možen način – z zbornikom oziroma knjigo spominov, v kateri je dokumentirano vse, kar se je dogodilo v 45-letni zgodovini vrtca. In ki jo je v največji meri pisala tudi sama.

V Trbovljah in Hrastniku se bo danes zgodilo, kar bi bilo pred kakšnimi 100 leti nepredstavljivo. V rudnik se bodo podale ženske. Danes bo namreč tam potekala že peta prireditev Punce v jami, s katero v Zasavju na nek način obeležujejo dan žena. Gre za športno-rekreativno prireditev, ki jo pripravlja Zavod Savus, ustanovitelj katerega je Marko Planinc. Planinc je dogajanje v opuščene rudniške rove najprej znova prinesel s prav tako športno prireditvijo Jamatlon, ki je bil prvič organiziran leta 2014. Več o ozadju prireditev, cilj katerih je tudi ohranjanje spomina na rudarsko preteklost Zasavja, boste izvedeli v oddaji Lokalni junak. Marko Planinc pa spregovoril še o svojih dolgoletnih novinarskih izkušnjah ter o rokometu, saj je eden od ustanoviteljev rokometnega kluba na Dolu pri Hrastniku.

Pred 90 leti rojeni agronom Jože Pučko je bil predavatelj gojenja vinske trte in pridelave vina, dobri dve desetletji pa tudi predsednik Skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije. Res, da je že dolgo upokojen, a s svojo šolo tudi zdaj zelo povezan, saj je njegovo stalno prebivališče v hiši, ki je del šolskega posestva. Še vedno pozna imena vrste svojih dijakinj in dijakov, vesel je obiskov, predvsem pa njihovih poklicnih uspehov.

33-letni Idrijčan Kristjan Peljhan tekmuje v parabobu. Januarja se je drugo leto zapored udeležil tekem svetovnega pokala v Lillehammerju na Norveškem. Lani je tja odpotoval skupaj z ekipo tekmovalcev iz Slovenije, letos je tekmoval kot edini iz Slovenije. Šport ga spremlja od ranega otroštva, ukvarjal se je vsaj s 15-imi. Prometna nesreča pred šestimi leti mu je spremenila življenje. Postal je paraplegik, vendar ga to ni ustavilo niti na športni niti poklicni poti. Z določenimi prilagoditvami ostaja športno aktiven, saj s tem, kot pravi, zaposli misli in pokuri odvečno energijo. S Kristjanom Peljhanom se je za oddajo Lokalni junak pregovarjala Nina Brus.

Leopold Pungerčar je uspešen podjetnik, dolgoletni predsednik Zveze moto klubov Slovenije in gonilna sila blagoslovov motorjev v Mirni Peči. Je tudi ljubiteljski gledališki igralec. Nečak Lojzeta Slaka zadnja leta skrbi tudi za ohranjanje dediščine Slakove glasbe po vsej Sloveniji.

Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.

Arhitekt in zaslužni profesor Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič je svojega ptujskega kolega, arhitekta Marjana Berliča, poimenoval »poslednji Mohikanec«, saj sodi med urbaniste, kakršnih je danes zelo malo. Marjan Berlič je s svojimi urbanističnimi projekti ter arhitekturnim projektiranjem in izvedbo najstarejšemu mestu na Slovenskem – Ptuju – vtisnil neizbrisen pečat. A kot je dejal ob pogledu na svojo kariero, se približno tretjina projektov uresniči, tretjina ostaja neuresničena, tretjina pa so le sanje. Te dni je Marjan Berlič predstavil knjigo svojih neuresničenih projektov z naslovom Zamujene priložnosti.

Andrej Rijavec – na postojnsko burjo ga je z Goriškega zvabila ljubezen – je odličen poznavalec zgodb ljudi, ki so krojili ne le Primorsko – Notranjsko zgodovino, temveč so zaznamovali vso Slovenijo, vendar o njih vemo veliko premalo. Univerzitetni diplomirani literarni komparativist je predan interpret kulturne dediščine, raziskovalec in ljubiteljski zgodovinar ter avtor številnih kratkih zgodb – tudi takih ki še čakajo, da jih bo v prihodnosti nadgradil. Je tudi avtor romana Medvedja kraljica, ki je – kot pravijo – ekokriminalka.

Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.

Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.

Prostofer ali prostovoljni šofer je vseslovenski, trajnostni projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. Ko je pred skoraj štirimi leti ta projekt zaživel tudi v Mariboru, je bil med prvimi vozniki – prostovoljci, ki so se odzvali javnemu povabilu, tudi Stanko Kozar iz Razvanja. Sprejel je še en izziv dela za javno dobro v domačem okolju, ki pa sploh ni bil prvi. Vse se je začelo že davno prej.

Tokratni Lokalni junak Polde Mišič prihaja z Bloške planote. Je kar nekakšen njen zaščitni znak, poznavalec zgodovine bloškega smučanja in tradicionalnih tekov na smučeh, pa tudi nepogrešljivi mešetar na Mihaelovem semnju in drugih prireditvah. Dejaven je v turističnem in športnem društvu, do upokojitve je svoje znanje razdajal mladim kot učitelj športne vzgoje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu.

Tokratna Lokalna junakinja je Vladimira Skale. Skupaj s sodelavci že več kot četrt stoletja v Celju pripravlja Pravljično deželo. Ta v knežjem mestu zaživi v drugi polovici decembra in vabi družine z otroki z vseh koncev države, do nje je mogoče prisopihati tudi s pravljičnimi vlaki. Gre za projekt, ki je bil odločilen, da je Celje dobilo naziv Evropsko božično mesto 2025.

Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se je poslovila od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju.

Daria Mandžuka že 17 let vodi Društvo diabetikov Posavja, ki v tem letu obeležuje 40 let delovanja. Je ambasadorka njihove zveze, saj je s številnimi idejami in projekti, ki jih je vpletla v društvo, ki šteje preko 500 članov, obogatila življenje starostnikov. Je srčna prostovoljka, za starostnike skrbi tudi v Društvu upokojencev Brežice in nič nenavadnega ni, da speče pecivo in se z njim odpravi na obisk k starejšim v njeni okolici. V akciji nabiranja korakov je združila številna društva in generacije. Lani so nabrali 70 tisoč korakov in bili peto leto najuspešnejši. Kot nekdanja učiteljica ohranja medgeneracijski stik in v prvi triadi brežiške šole rada pripoveduje pravljice in poučuje na krožkih o sladkorni bolezni. Letošnjo oktobrsko nagrado Občine Brežice je sprejela z besedami, da je to nagrada vseh prostovoljcev.

Branka Smole je ženska mnogo talentov. Njen žametni glas je na Gorenjskem postal ikona radijskih valov in odrskih desk. Je moderatorka, scenaristka, časopisna urednica in že tri desetletja zdaj uspešna direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, kjer je pred dnevi padel zastor za njenimi zadnjimi Čufarjevimi dnevi v tej vlogi. Čufarjevi dnevi so festival slovenskih ljubiteljskih gledališč, ki ga je Branka Smole kar pol stoletja bogatila in skrbela za njegovo rast in razvoj. Danes predstavlja najpomembnejši dogodek za številne slovenske amaterske igralce. Branka Smole pa torej zdaj zapušča jeseniški oder in ga prepušča, kot pravi, mlajšim s svežimi idejami.

Življenje prinese marsikaj, najbolj boleče pa je, če nesreča obišče najmlajše. Tjaša Železnik najmlajšim onkološkim bolnikom pomaga na svojstven način. Deluje namreč kot frizerka in spodbuja ljudi, naj darujejo svoje lase, iz katerih se nato izdelujejo otroške lasulje, ki otrokom vsaj malce olajšajo bolečo izkušnjo. Tjaša Železnik je tokratna Lokalna junakinja, z njo se je pogovarjal Peter Močnik.

Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.

34-letni Jure Podobnik je mladi prevzemnik družinske Kmetije na Hmeníci, nad vasjo Otálež v cerkljanskem hribovju. Z več kot 300-glavo čredo ovc je eden največjih rejcev drobnice na severnem Primorskem. Poleg živinoreje, ki je njihova osnovna dejavnost, se na kmetiji ukvarjajo tudi s predelavo mleka v mlečne izdelke. Jure Podobnik je pred tremi leti postal tudi predsednik Društva rejcev drobnice Idrija – Cerkno, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, vmes za nekaj let zaspalo, potem pa doživelo preporod. Zdaj tudi z zelo dejavnima rokodelsko in kulinarično sekcijo skrbijo za promocijo lokalnih pridelkov in izdelkov ter jim poskušajo povrniti nekdanjo veljavo.

Doktorica ekonomskih znanosti Iva Konda je predsednica Belokranjskega gobarskega društva, ki je minuli konec tedna v Semiču pripravilo tradicionalno razstavo gob. Njena ljubezen do gob in gobarjenja sega v otroška leta. Pred tremi leti je prevzela vodenje društva, ki se vključuje v številne dejavnosti v Beli krajini, letos so v okviru študijskega krožka izdali zloženko z naslovom Pasti podobnih gob.