Pod pokrovko

Si radi občasno privoščite kozarec vina? Imate doma vinograd in ste ravno opravili trgatev? Ne glede na to, ali vam je vino pri srcu ali pa ga sploh ne marate, bo tokratna oddaja Pod pokrovko gotovo prinesla nekaj novih uvidov. Kaja Čelan je obiskala 26. vinsko kraljico Slovenije Majo Pečarič in Tilna Sedlaka, prvega vinskega kralja Jeruzalemsko-Ormoških goric. Z nami sta delila strokovne, praktične in življenjske izkušnje, ki kažejo, da pridelava vina ni zgolj zahtevno in natančno delo, ampak način življenja.

Tokrat se bomo podali na kulinarično potovanje vse do Prekmurja, danes bomo v oddaji Pod pokrovko okušali Prekmursko gibanico. Ta slaščica je že od leta 2004 zaščitena kot nacionalna posebnost, od leta 2010 pa tudi na ravni EU kot zajamčena tradicionalna posebnost. Kako se to sladico pripravi in koliko ur potrebujemo za pripravo Prekmurske gibanice, je zanimalo Lano Furlan.

V oddaji Pod pokrovko smo pred časom že govorili o tem, kaj pomeni zdrav obrok oziroma katera živila so bolj in katera manj primerna za uživanje. Verjetno vsi dobro vemo, da med tista manj primerna ali pa kar neprimerna sodijo sladkarije, slani prigrizki in gazirane pijače, a se kljub temu tudi takšna hrana znajde na jedilniku otrok. Na Zvezi potrošnikov Slovenije ob tem opozarjajo, da je čezmerno težka kar četrtina otrok pri nas in da ta delež še narašča, k čemur pripomore tudi oglaševanje takšnih živil.

V novo sezono oddaje Pod pokrovko bomo zarezali danes – dobesedno, saj se je avtorica oddaje Nadia Petauer odločila, da za prvo oddajo vstopimo v kuhinjo in se poučimo o obvezni opremi vsakega kuharskega mojstra in mojstrice. Koliko kuhinjskih nožev potrebujemo, katera so splošna pravila izbora? Dlan je namreč tista, ki nož izbere, še preden lahko to um dojame. Sogovornik: Luka Grmovšek, Oster rob.

Lansko leto je ekipa študentov in mentorjev z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana na NASA HUNCH Culinary Challenge, ki ga razpisuje ameriška vesoljska agencija, s predstavljeno različico astronavtskega zajtrka dosegla odlično 3. mesto. Letos je ekipa v nekoliko spremenjeni zasedbi astronavtski zajtrk prehransko in hranilno nadgradila tako, da obrok zagotavlja višji vnos beljakovin ter zadostuje energijskim potrebam kosila, kar je še posebej primerno za aktivne posameznike in športnike, hkrati pa ponudila še različico s šunko, ki so jo poimenovali topla planinska mal`ca. Oba izdelka sta bila nagrajena na tekmovanju Ecotrophelia Slovenija, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Pod pokrovko danes brbotata astronavtski zajtrk in topla planinska malca.

Ste danes že spili prvo kavo? Ali bo morda kmalu na vrsti že druga? Si kavo najraje skuhate kar sami doma ali vam je ljubše, da vam jo prijazno postrežejo v kavarni? V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki sledi, je Tadeja Bizilj skupaj s sogovornico, baristko Evo Bogdan, med drugim ugotavljala, kaj je osnova za dobro kavo, kakšno kavo pri nas najraje pijemo, kako se pripravi prava turška kava in kakšna je razlika med kapučinom in kavo z mlekom. Prisluhnimo …

Tokratna oddaja Pod pokrovko nas popelje v Slovencem manj znano vzhodno grško regijo oz. Centralno Makedonijo, kot temu delu države pravijo Grki. Gremo na polotok Halkidika, to je tisti triprsti polotok vzhodno od Peloponeza, kjer te dni poteka zanimiv kulinarični festival Kouzina. Festival že 15 let na Vzhodni Halkidiki skrbi za promocijo lokalne gastronomije, letos med drugim obiskovalcem ponuja jedi, pripravljene iz vinskih droži, in vabi na obisk farme školjk.

Kljub temu, da gole torte, ki jih sestavljata le biskvit in namaz oz. krema, niso nič nenavadnega, bomo danes poskrbeli za to, da bomo torto »oblekli«. Krem, ki jih lahko uporabimo za obmazovanje, je ogromno – od navadne stepene smetane, do ganaš kreme ali švicarske maslene kreme. Torto lahko seveda s čokolado tudi le prelijemo. Pri izbiri med vsemi možnostmi nam bo pomagala učiteljica slaščičarstva na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, nosilka traka kakovosti, avtorica mnogih slaščičarskih knjig ter prejemnica vrste priznanj in nagrad s slaščičarskih tekmovanj ter 8 let tudi članica slovenske kuharske reprezentance Alenka Kodele.

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.Izvor kokošje juhe je precej manj raziskan kot izvor goveje juhe. Povezan je z udomačevanjem perutnine 7.000 let pred našim štetjem v jugovzhodni Aziji. Za naše ozemlje sta sicer bolj pomembna dva druga vpliva, o katerih več v oddaji Pod pokrovko s prof. dr. Majo Godina Golija z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Recept in nekaj nasvetov, kako izboljšati kakovost in krepčilnost domače kokošje juhe je dodala Emilija Pavlič, upokojena kuharica in avtorica kuharske knjige Mamica, nauči me kuhati.

Tokratno Pod pokrovko je pripravila Liana Buršič in sicer o rožni kraljici vseh kraljic, ki je tako lepa, da bi jo kar pojedli. In jo tudi res lahko! O tem pa v oddaji Nina Medved, certificirana aromaterapevtka in parfumeristka.

Oddaja Pod pokrovko je tokrat v znamenju pomladi oz. znanilcev tega letnega časa, to so divji šparglji. Sočasno s kulinarično prireditvijo Dnevi divjih špargljev smo obiskali restavracijo Placito Risano v zaledju Slovenske Istre. Naš sogovornik je chef Matevž Volk. Poleg predstavljenih različnih kombinacij jedi z divjimi šparglji slišimo še, kako v svoje krožnike vpleta vizijo nabiralništva in prehrane srednjega veka.

Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic. Meatballs for the people TUKAJ

Ni skrivnost, da jemo z očmi, in tudi ni skrivnost, da se za eno samcato fotografijo hrane na spletni strani restavracije ali na embalaži določenega živila, skriva kar nekaj ur dela. V tokratni oddaji Pod pokrovko – pripravila jo je Nataša Rašl – bomo izvedeli, da je poznavanje tehnik igranja s svetlobo pomembnejše od vrhunske opreme fotografa. Končni rezultat pa je odvisen tudi od iznajdljivosti, recimo od uporabe preprostih rekvizitov, kot je zobotrebec. Foto: Andraž Jenkole

Poznate pregovor zajtrkuj kot kralj in večerjaj kot berač? Ste eden tistih, ki redno uživate zajtrk ali ga raje zamenjate za še nekaj dodatnih minut spanca? O zajtrku slišimo veliko mitov in tudi resnic. O njih bo govora tudi v današnji epizodi oddaje Pod pokrovko. Pred mikrofon smo povabili Živa Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja iz Inštituta za nutricionistiko, in Mojco Cepuš, certificirano nutricitsko ter svetovalko za prehrano in hujšanje. Kaj pa imate vi najraje za zajtrk? Morda sadje, jajca, kosmiče? Kaj o tem pravijo strokovnjaki? Več o primernih živilih, mitih in resnicah ter o pomenu zajtrka v odnosu do ostalih obrokov pa v današnji oddaji, ki jo je pripravila Kaja Čelan. Bere Tadeja Bizilj.

Ko pomislimo na vino, nam verjetno najprej pride na misel pijača iz grozdja – nekaj, kar ima dolgo zgodovino in bogato kulturno dediščino in je globoko zakoreninjeno v različnih delih sveta. Vino pa lahko pridelamo tudi iz drugih sestavin, npr. iz sadja in zelenjave. Biotehniški izobraževalni center Ljubljana je kot vodilni partner sodeloval s kmetijami, fakultetami, zavodi in združenji pri projektih Sadno-zelenjavna vina, Dealkoholizirana vina in Sadno-zeliščna vina, v katerih so pionirsko razvijali nova vina, ki združujejo bogastvo najrazličnejših okusov. Namen projekta ni le iskanje novih okusov, temveč tudi ohranjanje tradicije, ki sega globoko v zgodovino, saj so vina že pred stoletji plemenitili z aromatičnimi zelišči in začimbami. Prav na tem temelju se v okviru projekta preizkušajo raznovrstni recepti za vina, ki temeljijo tako na grozdnih kot sadnih vinih, to pa odpira nove tržne možnosti za kmetije, usmerjene v vinogradništvo ali sadjarstvo. Več sta kolegici Tadeji Bizilj povedala Jože Ocepek in Damir Lovrič, sodelavca pri projektih v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.

Uspehe športnikov gradi veliko različnih dejavnikov, v oddaji Pod pokrovko pa smo se vprašali, kakšno vlogo ima pri tem prehrana. S pomočjo športnega dietetika mag. Matjaža Macuha smo spoznali osnove športne prehrane: od razlogov, zakaj je pravilna prehrana pomembna, kakšna je piramida prehranskih potreb športnikov, do pomena prehranskih dopolnil v njihovem življenju.

Priljubljenost cvrtnikov na vroč zrak je v zadnjem času močno narasla, predvsem zaradi vse večjega zavedanja o škodljivosti klasično cvrte hrane. Na zraku ocvrta živila imajo nižjo vsebnost maščob kot tista, ocvrta v olju, kar pomeni, da so v osnovi lahko bolj zdrava, poleg tega nam za pripravo hrane ni treba kupovati olja. Kaj so glavne prednosti cvrtnikov na vroč zrak in kaj njihove slabosti ter na kaj je treba biti pri njihovi uporabi še posebej pozoren?

Turistično gostinska zbornica Slovenije od leta 2021 v pustnem času izbira Naj krof Slovenije. Letos bodo najboljše razglasili v petek, 28. februarja, kategoriji pa sta dve – klasični in inovativni krof. Do petka naziv najboljšega krofa v obeh kategorijah še pripada Biotehniškemu izobraževalnemu centru Ljubljana. Po recept za okusne, ne zažgane in morda tudi nekoliko drugačne krofe, se je zato Andreja Gradišar odpravila kar tja.

Pod pokrovko tokrat »brbotata« podjetniški zgodbi, ki ju združuje koncept tradicije v sodobni preobleki. Kako tradicionalni slovenski jedi s ščepcem dobro premišljene sodobnosti dodati novo dimenzijo in privlačnost, na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Je pa Darja Pograjc v starem delu prestolnice našla dva primera, ki jima je ta naloga več kot odlično uspela – oba namreč trdno stojita na več kot desetletju izkušenj in uspehov.

Tokrat bomo pokukali pod pokrovko častitljive starosti, saj bomo gledali v lonce starih Rimljanov. Andreja Čokl je obiskala delavnico starorimske kulinarike, ki jo je vodila arheologinja Polona Janežič, in se naučila skuhati nekaj jedi, ki so navduševale pred dvema tisočletjema.Več na: Obujeni okusi