Modra soba

V novi epizodi Modre sobe je prof. dr. Metka Kuhar gostila gospo Anico Mikuš Kos, ki je v svoji bogati karieri ne samo postavljala temelje slovenske otroške psihiatrije, ampak je tudi aktivno delovala na humanitarnem področju, zlasti pri pomoči otrokom na številnih vojnih območjih, kjer je zasnovala in vodila programe za učitelje o psihosocialni pomoči otrokom ter beguncem. Anica Mikuš Kos je prepoznaven strokovni glas v javnosti, ki s svojim plemenitim delovanjem osvetljuje aktualne družbene probleme, še posebej problematiko duševnega zdravja otrok in skupnostnih pristopov njihove zaščite. Njena razmišljanja so vedno obarvana z močno prosocialno etiko in sočutjem. V pogovoru je spregovorila tudi o rezilientnosti – psihični odpornosti, ki posameznikom in skupnostim pomaga premagovati težave in okrevanje po težkih preizkušnjah -, in o prepoznavanju in izpostavljanju dobrega v ljudeh, celo v najbolj mračnih in zahtevnih okoliščinah. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: ⁠⁠⁠⁠⁠www.sensa.si⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠Sensa Slovenija⁠⁠⁠⁠⁠ INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠@sensaslovenija⁠⁠

V novi epizodi podkasta Modra soba: Krmarjenje s travmo se je prof. dr. Metka Kuhar pogovarjala z doc. Andrejo Lavrič, doktorico pedagoških znanosti. Poglobili sta se v razumevanje psiholoških posledic naravnih katastrof, še posebej v luči nedavnih poplav, ki so prizadele Slovenijo. Izvedeli boste, kakšne so strategije spoprijemanja s kriznimi dogodki, kakšni so načini pomoči sebi, pa tudi, kako je v Sloveniji organiziran sistem podpore in pomoči po tovrstnih dogodkih in kako biti pripravljen nanje. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠www.sensa.si⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠Sensa Slovenija⁠⁠⁠⁠⁠⁠ INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠@sensaslovenija⁠⁠

Dr. Metka Kuhar je v tokratni epizodi podkasta Krmarjenje s travmo v Modri sobi gostila Sabrino Janežič, zagovornico uporabe glasu kot orodja za samozdravljenje in samoizražanje. V podkastu sta se osredotočili na vlogo človeškega glasu v procesu okrevanja od travme. Glas je temeljna vibracija in izraz posameznika, ki nas pomembno oblikuje skozi vse faze življenja, začenši že v prenatalnem obdobju. Predstavlja odraz našega celostnega zdravja in ravnovesja, pomembno gradi našo odnosnost in nas predstavlja v svetu. Glas povezuje našo fizično in energijsko raven, preko poglobljenega dela z glasom lahko vstopamo globlje v telo, njegove spomine, v bremenilne izkušnje, pa tudi v prostor notranje moči. Izvedeli boste, kako lahko glas uporabimo za ponovno povezavo s svojim telesom, čustvi in občutki. Sabrina deli svoje znanje in izkušnje o tem, kako lahko terapevtsko delo z glasom pomaga pri procesu osvobajanja od posledic travme. Kako lahko svoj glas uporabimo kot orodje za izražanje svoje resnice in s tem dosežemo bolj pristno in izpolnjeno življenje? Kako se v našem glasu, doživljanju, izražanju in delovanju odraža, če smo bili utišani oziroma se utišamo sami? »Lahko rečemo tudi, da je glas naša resnična Bit, naša Resnica, naše jedro, ker povezuje našo energijsko in fizično raven. Delo z glasom zato v terapevtskem procesu odpira dragocen in pomemben prostor osvobajanja izpod primeža travmatskega objema. Ob tem pa gradi most med vidnim in nevidnim ter nas spušča v največje globine stika s telesom, v prostor osebne moči, zaupanja in samozdravljenja.« - Sabrina Janežič Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: ⁠⁠⁠⁠www.sensa.si⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠Sensa Slovenija⁠⁠⁠⁠ INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠@sensaslovenija⁠⁠

Voditeljica dr. Metka Kuhar je v Modri sobi gostila Valentino Horvat Kokalj, kinologinjo in lastnico pasje šole ter dolgoletno prostovoljko v Zavodu PET - Pasji enoti terapevtov. V pogovoru sta raziskali odnos med ljudmi in družnimi živalmi, psi in mačkami. V tokratni epizodi Modre sobe boste izvedeli o pozitivnih učinkih družnih živali na duševno zdravje in o njihovi terapevtski vlogi. Živali namreč lahko pomagajo pri zdravljenju duševnih težav in nudijo občutek varnosti, ljubezni in sprejetosti. Vrsta študij je pokazala, da družne živali prispevajo k fizičnemu in duševnemu zdravju skrbnikov, zmanjšanju stresa, večji kakovosti življenja, manjši osamljenosti in povečani socialni interakciji. Fizična in kognitivna prisotnost družnih živali poveča samozavest, zmanjšuje stres in poveča uspešnosti pri reševanju nalog. Večina slovenskih gospodinjstev ima psa ali mačko, pri čemer jih ima tretjina mačko, dobra polovica pa psa. Od tega je dobra tretjina psov in mačk iz zavetišč. Naš odnos do živali je družbeni konstrukt, ki se spreminja skozi čas in kulturo. Človek je v preteklosti živel v sožitju z naravo in z živalmi ravnal spoštljivo. Vendar pa smo se ljudje v zahodnih družbah s t.i. napredkom postavili v središče. Psi in mačke so imeli dolga stoletja pretežno instrumentalno vlogo. Odnos do živali se je začel spet spreminjati, tudi z znanstvenimi spoznanji, ki kažejo, da so živali zavestna, čuteča bitja. Psihobiolog in nevroznanstvenik Panksepp na primer trdi, da smo vsi sesalci »bratje in sestre pod kožo«, saj si delimo isto temeljno nevrologijo in fiziologijo. Številne raziskave tudi kažejo, da so družne živali sposobne zadovoljivo izpolnjevati funkcije figure navezanosti. Živali lahko postanejo kompenzatorne ali vsaj dopolnilne figure navezanosti v odsotnosti ali manku človeških figur navezanosti. Nismo torej le figura navezanosti našim družnim živalim, temveč so to tudi one nam. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: ⁠⁠⁠www.sensa.si⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠Sensa Slovenija⁠⁠⁠ INSTAGRAM: ⁠⁠⁠@sensaslovenija⁠

Voditeljica dr. Metka Kuhar je v podkastu gostila Alberta Mrgoleta, psihologa, doktorja sociologije kulture, sistemskega družinskega terapevta, supervizorja ter avtorja in soavtorja več knjig ter strokovnih in znanstvenih prispevkov. Albert skupaj z ženo Leonido delujeta v okviru Zavoda Vezal. Poleg individualnih terapij in svetovanj za partnerje in družine izvajata tudi treninge za partnerje in starše, pa tudi predavanja in seminarje za šolske delavce. V aprilu 2022 je v okviru zavoda Vezal začela delovati tudi spletna skupnost za starše najstnikov SKULAM. NEKAJ MISLI IZ PODKASTA O reakcijah na celjski primer medvrstniškega nasilja V celjskem primeru se je zgodil plaz komentarjev, ki so med drugim še bolj nasilni ... in to samo nadaljuje z neko vznemirjenostjo, ki je občutenje okrog tega. Mene veliko bolj zanima razumeti logiko teh vedenj. Ko si ponižan, lahko zbežiš, greš v boj ali zamrzneš Znamo pojasniti, da se v možganih, ko izgubimo občutek neke temeljne varnosti, ko smo na nekih temeljnih področjih zelo prizadeti ali diskreditirani, ali izločeni, ali ponižani, ko se torej zgodijo premiki v občutku stabilnosti, takrat preklopimo v limbični neandertalski sistem, kjer ni kaj dosti izbire: lahko zbežiš, lahko greš v boj ali pa zamrzneš. Zgodnji mladostniki potrebujejo pomoč pri reguliranju čustev Mladostniki na začetku pubertete ali zgodnji mladostniki, ki so preliti s hormoni in ki se prvič v življenju srečujejo z upravljanjem s svojimi čustvi, se pravi, da so lastniki svojih čustev, absolutno niso opremljeni za to, da bi zmogli civilizirano regulirati ta čustva in pri tem potrebujejo pomoč. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: ⁠⁠⁠www.sensa.si⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠Sensa Slovenija⁠⁠⁠ INSTAGRAM: ⁠⁠⁠@sensaslovenija⁠

V tokratnem podkastu smo gostili Miho Šaleharja, enega od najbolj pronicljivih in priljubljenih medijskih voditeljev pri nas, ki se različnih družbenih anomalij in problemov loteva na njemu lasten iskriv in kritičen način, poln humorja in cinizma. NEKAJ MISLI IZ PODKASTA: O ODTUJENOSTI OD SAMEGA SEBE »V kakšni meri je ekonomski model, ki ga živimo tukaj, v Zahodnem svetu, dejansko naslonjen na dejstvo odtujenosti od sebe? Rekel bi, da v celoti. Ekonomija materializma temelji na tem. Na zapolnjevanju notranje praznine. Samo poglejmo, kako so strukturirani oglasi, ki nam v istem paketu ponujajo identiteto. Z nakupom izdelka nam ponujajo pot do sebe, ki se seveda ne konča z nakupom. /… / Samo padeš v nov loop, v novo zanko. Morda sem v teh letih začel malo bolj proaktivno razmišljati in delovati v tej smeri, zato ker sem vse te finte tudi sam poskusil.« Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: ⁠www.sensa.si⁠ FACEBOOK: ⁠Sensa Slovenija⁠ INSTAGRAM: ⁠@sensaslovenija

Voditeljici skupaj z gostjo mag. Sabino Žakelj Pediček, komunikologinjo, projektno menedžerko, mentorico in predavateljico, raziskujeta, kako se naše bolečine in čustvene travme izražajo skozi intimno komunikacijo. Odgovarjajo na vprašanje, kaj je intima in s kom jo lahko čutimo? Zakaj je komunikacija v intimnih odnosih bolj eksplozivna in kako biti v intimni komunikaciji iskren s sabo in z drugim brez da poškoduješ sebe in drugega oz. si lahko dopustiš, da se zgodi tudi to? Kako si dovoliti ranljivost in hkrati ohraniti svojo moč? Intimnost je lahko največji izziv, biti v stiku z intimnostjo v odnosu in predvsem s samim seboj ... tu so zakopana največja darila. Voditeljici: Metka Kuhar, profesorica socialne psihologije, predavateljica, raziskovalka in terapevtka, dejavna v okviru Univerze v Ljubljani, Metta.si in Mudita inštituta Karima Valentina Hočevar, terapevtka in vodja izkustvenih seminarjev v okviru Centra Hočevar in Mudita inštituta ter članica mednarodnih učiteljskih timov (NARM in Kraniosakralna resonanca) Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: www.sensa.si FACEBOOK: Sensa Slovenija INSTAGRAM: @sensaslovenija

Pridružite se nam pri raziskovanju kompleksne tematike psihološke travme v novi seriji podkastov v Sensini Modri sobi. Skozi različne intervjuje, osebne zgodbe ter raziskovalne izsledke se bomo poglobili v individualne in kolektivne učinke travme na zdravje, odnose in družbo. Raziskali bomo različne vrste travme, vključno s šok in kompleksno travmo, ter kako vplivajo na posameznike in skupnosti, na naše odnose in kakovost življenja.  Tokratni voditeljici sta Metka Kuhar, profesorica socialne psihologije, terapevtka in Karima Valentina Hočevar, terapevtka in vodja izkustvenih seminarjev. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: www.sensa.si FACEBOOK: Sensa Slovenija INSTAGRAM: @sensaslovenija

V podkastu Modra soba: Krmarjenje s travmo je dr. Metka Kuhar gostila Mileno Miklavčič, ugledno slovensko avtorico in novinarko, ki je zaslovela z bogatim raziskovalnim delom, osredotočenim na medčloveške odnose, spolnost in vsakdanje življenje na Slovenskem v preteklosti. Milena Miklavčič pronicljivo razkriva teme, ki so bile v slovenski družbi dolgo tabuizirane ali spregledane. Najbolj odmevna je serija knjig Ogenj, rit in kače niso za igrače, ki na edinstven način dokumentira spolnost, odnose in družbene norme na Slovenskem skozi različna zgodovinska obdobja. V njej razgrinja našo dediščino skozi osebne pripovedi, zgodbe, povezane s spolnostjo, vlogo spolov, ki se večinoma berejo kot grozljivka, osvetljujoč temne plati preteklih generacij in življenja nekoč, ki ga včasih tako radi idealiziramo. Vabljeni k poslušanju. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠www.sensa.si⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Sensa Slovenija⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠@sensaslovenija⁠⁠⁠⁠

POGOVOR O ajurvedi in o dobri skrbi zase. O povezanosti možganov in črevesja, kar ugotavlja sodobna alopatska medicina, medtem ko se ajurveda temu posveča že tisoč in več let. O zdravi in uravnoteženi negi ter telesnem čiščenju in razstrupljanju. O zdravem postenju. Bilka Baloh je svoj prvi post izvedla pri tridesetih letih. V preteklosti se je postila dvakrat na leto po 14 dni, njen najdaljši post je trajal 25 dni. Post ji predstavlja popoln 'reset', ki ni povezan samo s čiščenjem na telesni ravni, temveč tudi na mentalni, duhovni in čustveni ravni. Posvetila se je ajurvedi in začela svetovati o zdravi in uravnoteženi prehrani. Kot navdušena smučarka (bila je celo v reprezentanci akrobatskega smučanja)  je smučanje učila najmlajše. Ukvarja se s pohodništvom in plezanjem, ne gleda televizije, vstaja ob  štirih ali petih zjutraj in ima prisrčnega psa. Je veganka. Doslej je izdala dve knjigi: Post, seme zdravja in Post širi zavest – modrost celične inteligence. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: www.sensa.si FACEBOOK: Sensa Slovenija INSTAGRAM: @sensaslovenija Majo Megla spremljajte tudi na: https://majamegla.si/ FACEBOOK: maja.megla INSTAGRAM: meglamaja LINKEDIN: maja-megla

POGOVOR o družbi in človeku, Bogu in duhovnosti. O enoumju, dogmatizmu in kritični distanci.  O hipnotiziranemu in svobodnemu posamezniku. O odtujenosti človeka in posledicah te odtujenosti, depresijah in odvisnostih. O tem, kaj pomeni biti v stiku s sabo, biti celosten. O sodobni družbi in neetičnem hrematizmu.  O pristni bližini v odnosih in zakaj je nespodobno, da drugi mislijo namesto nas. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: www.sensa.si FACEBOOK: Sensa Slovenija INSTAGRAM: @sensaslovenija Majo Megla spremljajte tudi na: https://majamegla.si/ FACEBOOK: maja.megla INSTAGRAM: meglamaja LINKEDIN: maja-megla

Pogovor o prazničnem stresu in stiskah v veselem decembru, o osamljenosti, prisiljeni sreči in prisili povezanosti. Tudi za vse, ki se ne veselijo druženja s partnerjem ali družino. Kaj storiti in kako se naravnati?   Dr. Katarina Lia Kompan Erzar (1971) je magistrirala in doktorirala na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in predavateljica na področju psihoterapije in psihologije na Fakulteti Univerze Sigmunda Freuda. Je supervizorka z licenco ter predsednica Sekcije supervizorjev pri Socialni zbornici Slovenije. Predava, vodi delavnice in izvaja supervizije ter izobraževanja za različne socialno-varstvene in izobraževalne ustanove. Raziskuje in objavlja s področja zakonske in družinske terapije, nevroznanosti, razvojne psihologije in teorije navezanosti. Redno se kot predavateljica udeležuje domačih in mednarodnih znanstvenih konferenc in kongresov ter je avtorica številnih znanstvenih člankov. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: www.sensa.si FACEBOOK: Sensa Slovenija INSTAGRAM: @sensaslovenija Majo Megla spremljajte tudi na: https://majamegla.si/ FACEBOOK: maja.megla INSTAGRAM: meglamaja LINKEDIN: maja-megla

Pogovor o pionirskih operativnih posegih, o možganih in zavesti, pravi  (in ne lažni) znanosti, farmakoterapiji in sodobni medicini ter povezanosti vsega živečega (biocentrizem). A tudi o večdesetletni sodni kalvariji na sodiščih v Izraelu in v Sloveniji, ki se je končala z razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. To je oktobra letos razsodilo v prid dr. Dolencu, slovenskemu sodišču pa naložil plačilo odškodnine. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: www.sensa.si FACEBOOK: Sensa Slovenija INSTAGRAM: @sensaslovenija Majo Megla spremljajte tudi na: https://majamegla.si/ FACEBOOK: maja.megla INSTAGRAM: meglamaja LINKEDIN: maja-megla

Pogovor o svetu, ki ga pretresajo globoke spremembe in o prelomnih časih, v katerih živimo. O sodobni družbi, o svobodi in enoumju, o naraščanju nasilja in o porastu sovražnega govora ter nizki ravni javne debate. O lažnih novicah in preverjevalcih dejstev, o kulturi izobčenja in diskreditacij, nezaupanju medijem in fenomenu teorij zarot. A tudi o bogatenju peščice (1 odstotek najbogatejših si lasti 45 odstotkov vsega bogastva sveta), vzponu drugih ekonomskih velesil (Kitajska, Rusija, Indija), slabitvi ameriške dominacije  ter prerazporejanju moči na svetovnem političnem parketu. Drvimo v tretjo svetovno vojno? Kje smo, zakaj smo sem prispeli in kakšni so nadaljnji izgledi? Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: www.sensa.si FACEBOOK: Sensa Slovenija INSTAGRAM: @sensaslovenija Majo Megla spremljajte tudi na: https://majamegla.si/ FACEBOOK: maja.megla INSTAGRAM: meglamaja LINKEDIN: maja-megla

Pogovor o odvisnostih, o vzrokih, posledicah in izhodih ter o rušilni moči nezaceljenih travm, ran in bolečin otroštva. Ko nastopi hlepenje (po sladkem, alkoholu, nikotinu, seksu, omami, idr.) pristanemo v začaranem krogu odvisnosti. Zakaj imamo v Sloveniji toliko težav z zasvojenostjo z alkoholom? Kaj sploh je zasvojenost? Zakaj potrebujemo z zunanjimi blažilci (hrana, alkohol, droge, seks, nakupovanje, igre na srečo, idr.) anestezirati svoja neprijetna čustva? Zakaj se vračamo k škodljivemu vedenju in navadi ter kako ju prekiniti? Dr. Bogdan Polajner (1964) je rojen v Mariboru. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral, magistriral in doktoriral iz psiholoških znanosti. Ob delu je opravil več izobraževanj v tujini, med drugim šestletno izobraževanje iz bonding psihoterapije v CEIS v Rimu. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: www.sensa.si FACEBOOK: Sensa Slovenija INSTAGRAM: @sensaslovenija Majo Megla spremljajte tudi na: https://majamegla.si/ FACEBOOK: maja.megla INSTAGRAM: meglamaja LINKEDIN: maja-megla

Pogovor o pisateljevanju, zahtevnih življenjskih preizkušnjah ter njihovih transformacijah v literarni svet. Posamezniki, ki jih težijo psihosomatske bolezni ali bremena travmatične preteklosti ter imajo slabe izkušnje s psihiatrijo in psihoterapevti, se pogosto obrnejo po pomoč k duhovnosti, kjer lahko naletijo na izkoriščanje, okoriščanje, zlorabe, zavajanje ... S pastmi duhovnosti in duhovnih učiteljev se je srečala sama. Od tam navdih za humoren roman Vija vaja ven. Tudi večji del njenih ostalih knjig plemenitijo lastna izkustva: posameznike na psihiatrični kliniki obravnava v knjigi Težkomentalci, lezbični svet pa v knjigah Bojne barve in Križci krožci. Jedrt Maležič (1979) je pisateljica in književna prevajalka iz angleščine in francoščine. Leta 2016 je izdala dve kratkoprozni zbirki Težkomentalci in Bojne barve. Prva je bila nominirana za najboljši prvenec. V njej je (zaradi diagnosticirane manične depresije) črpala iz lastne izkušnje hospitaliziranih na psihiatrični kliniki. Druga je bila nominirana za nagrado novo mesto. V njej se je lotila izkušnje istospolne usmerjenosti v večinsko heteroseksualnem svetu. Sledili so trije romani. Vija vaja ven (2018), ki parodira new age in iskanje duševnega miru po Indiji, ter roman Napol morilke (2021), ki opisuje tri generacije tržaških Slovenk med vojnama, ki so v času vzpona fašizma v dvajsetih letih prejšnjega stoletja prisiljene pobegniti iz domačega Trsta. Letos je izšel roman Križci, krožci, ki zgodbo ubeseduje vzvratno in govori o razhodu v lezbični zvezi partnerk, ki imata skupnega otroka. Zgodbe pripoveduje duhovito in v sočnem besednjaku, ki se suče med pogovornim in knjižnim jezikom, začinjenim s slengom, kletvicami in frazami. Odlikuje jo humorna živost. Zase pravi, da je »pisanje njen hobi, prevajalka pa je po fohu«. Ima pa še eno vlogo: je lezbična mati. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: www.sensa.si FACEBOOK: Sensa Slovenija INSTAGRAM: @sensaslovenija Majo Megla spremljajte tudi na: Majo Megla spremljajte tudi na: https://majamegla.si/ FACEBOOK: maja.megla INSTAGRAM: meglamaja LINKEDIN: maja-megla

Pogovor o tem, kako je biti transspolna oseba. Kako se je počutiti tuje v svojem telesu in se doživljati kot ženska v telesu moškega? Kako je biti obkrožen z družino in prijatelji ter se čedalje močneje zavedati, da nisi to, kar si? Kako je zbrala moč za priznanje sebi in bližnjim ter kako velik je pritisk morebitne zavrnitve ali zasmehovanja? In tudi o zahtevni poti tranzicije, postopnih in dolgotrajnih tudi telesnih sprememb v nasprotni spol. Danes je Lia. Nekdaj je bila Janez. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: www.sensa.si FACEBOOK: Sensa Slovenija INSTAGRAM: @sensaslovenija Majo Megla spremljajte tudi na: https://majamegla.si/ FACEBOOK: maja.megla INSTAGRAM: meglamaja LINKEDIN: maja-megla

Pogovor o Laibachu, skladanju, življenju na turnejah in projektu Alamut. Luka Jamnik se je rodil v letu 1982, ko so Laibach nastopili na legendarnem Novem rocku v Križankah in je v njihovega pokojnega frontmana Tomaža Hostnika priletela steklenica, kljub razklani ustnici in krvavenju pa je brez trzljaja nastopal dalje. Za sabo so imeli že svojo prvo razstavo v Galeriji Škuc in napisan manifest. Oblačili so se v uniforme in izdelke opremili s črnim križem in zobčenikom. Pretresli so politično in kulturno sredino. Šestindvajset let kasneje se jim je pridružil. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: www.sensa.si FACEBOOK: Sensa Slovenija INSTAGRAM: @sensaslovenija Majo Megla spremljajte tudi na: https://majamegla.si/ FACEBOOK: maja.megla INSTAGRAM: meglamaja LINKEDIN: maja-megla

MANCA IZMAJLOVA Pogovor o zakulisju glasbenega poklica. Turneje in koncerte spremljajo fizični napori in psihični pritiski, vse večja pričakovanja publike, osamljenost v brezdušnih hotelskih sobah, adrenalinski vzponi na koncertnih nastopih in izpraznjenost po njih, negotovost preživetja. Spregovorila je o dopingu v svetovnem opernem svetu, da lahko pevci zdržijo natrpane urnike in odpojejo kljub poškodbam ali boleznim. In tudi o svoji izgorelosti ter krepčilnih ruskih dihalnih tehnikah, s  katerimi si je povrnila fizične in psihične moči. Eno od trinajstih tehnik, ki imajo certifikat ruskega ministrstva za zdravje, je tudi pokazala. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: www.sensa.si FACEBOOK: Sensa Slovenija INSTAGRAM: @sensaslovenija Majo Megla spremljajte tudi na: https://majamegla.si/ FACEBOOK: maja.megla INSTAGRAM: meglamaja LINKEDIN: maja-megla

Pogovor o zakulisju glasbenega poklica. Turneje in koncerte spremljajo fizični napori in psihični pritiski, vse večja pričakovanja publike, osamljenost v brezdušnih hotelskih sobah, adrenalinski vzponi na koncertnih nastopih in izpraznjenost po njih, negotovost preživetja. Spregovorila je o dopingu v svetovnem opernem svetu, da lahko pevci zdržijo natrpane urnike in odpojejo kljub poškodbam ali boleznim. In tudi o svoji izgorelosti ter krepčilnih ruskih dihalnih tehnikah, s  katerimi si je povrnila fizične in psihične moči. Eno od trinajstih tehnik, ki imajo certifikat ruskega ministrstva za zdravje, je tudi pokazala. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: www.sensa.si FACEBOOK: Sensa Slovenija INSTAGRAM: @sensaslovenija Majo Megla spremljajte tudi na: https://majamegla.si/ FACEBOOK: maja.megla INSTAGRAM: meglamaja LINKEDIN: maja-megla