Claim OwnershipIntervju - Radio
Subscribed: 205Played: 5,818
Subscribe
© (C) RTVSLO 2023
Description
Aktualni pogovori z gosti.
595 Episodes
Reverse
Kakšno zdravstvo zapušča ta vlada za seboj, je pacientom bolje kot prej? Komu so koristili reformni ukrepi? Kako zadržati vrhunske specialiste v javnem zdravstvu? Zdravstvena blagajna napoveduje finančno stresno leto, se morajo pacienti bati krčenja pravic? Celo na primarni ravni nekateri napovedujejo samoplačniške pakete!
Foto: Daniel Novakovič STA
V začetku januarja je grafični oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir pozornost domače in svetovne javnosti pritegnil z naslovnico Dnevnikovega Objektiva »Ameriški napad na Venezuelo«. Dosegla je več milijonov ljudi. Tista, s katero je povedal zgodbo o pomoru novinarjev v Gazi se je uvrstila med 10 najboljših leta 2025 po izboru Creative Reviewa. Tomato Košir je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad, med drugim tudi Veliko Brumnovo nagrado ter Brumnovo nagrado bienala vidnih sporočil in leta 2024 tudi nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju grafičnega oblikovanja. Lucidno, pronicljivo in natančno s svojim delom odpira prostor za širši družbeni razmislek in nastavlja ogledalo času, ki ga živimo. Tomato Košir je gost osrednjega Intervjuja na Prvem, v studio ga je povabila Mojca Delač.
Smo varnejši zdaj, ko je v Beli hiši slovenski zet Donald Trump, ali smo bili prej, ko je vladal občasni gost naših krajev Joe Biden? Če pogledamo v preteklost, smo na Ameriko vselej gledali kot na steber naše varnosti in obrambe, vendar smo bili večkrat precej razočarani. Pa taki nismo samo Slovenci. Tudi drugi narodi se pogosto zanašajo na pomoč z druge strani Atlantika in pri tem niso najsrečnejše roke. Se je Amerika v zadnjem letu res tako spremenila ali pa se spreminja samo naš romantični pogled nanjo? V naši oddaji Intervju na Prvem programu Radia Slovenija gostimo politologa, obramboslovca, ekonomista, potopisca in športnika, ki je Ameriko približal ne samo radovednim Slovencem, ampak tudi mnogim drugim. Njegovih več kot 40 knjig, napisanih v slovenščini, je prevedenih tudi v številne druge jezike. Gost Intervjuja na prvem programu bo profesor Bogomil Ferfila. Z njim se pogovarja Marjan Vešligaj.
Gost tokratnega sredinega intervjuja bo dr. Svanibor Pettan, mednarodno uveljavljen etnomuzikolog in dolgoletni profesor ter vodja katedre za Etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je tudi eden od utemeljiteljev aplikativne etnomuzikologije. Njegovo delo zaznamujejo poglobljene terenske raziskave v različnih kulturnih okoljih – od jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike do Azije, Avstralije ter Severne Amerike. Kako se spominja prvih terenskih raziskovanj, začetkov in razvoja etnomuzikologije pri nas in predsedovanja Mednarodnemu združenju za tradicije glasbe in plesa, nam bo v sredinem Intervjuju zaupal dr. Svanibor Pettan ob koncu svoje dolgoletne akademske poti. Gosti ga Tina Žun.
Zadnji dan leta 2025 bomo pregledali najbolj odmevne intervjuje na Prvem. Pogovarjali smo se med drugim z reševalcem, specialistom intenzivne medicine, namestnikom direktorja Svetovne poštne zveze, priznanim slovenskim kuharskim mojstrom, trobentačem, humoristom, režiserjem ter pisateljico. V nadaljevanju boste lahko poslušali povzetke najbolj poslušanih intervjujev. Gostje teh so bili Robert Sabol, Jim Down, Marjan Osvald, Uroš Štefelin, Pavel Grašič, Boris Kobal, Jan Cvitkovič in Bronja Žakelj. Izbor je pripravil Marko Rozman.
V tokratni oddaji Intervju gostimo bržkone najbolj znanega in tudi priljubljenega duhovnika in župnika v Sloveniji – Martina Goloba. Sporočilo evangelija Golob razširja tudi s pomočjo družabnih medijev, kjer ima na desettisoče sledilcev, pa tudi prek knjig. V dopoldnevu pred svetim večerom in dan pred Božičem sta se z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič pogovarjala o tem, kaj je jedel Jezus, kako pomembno je odpuščanje, o smiselnosti trpljenja, Božji ljubezni in moči molitve ter pomenu Božiča.
UNESCO je pred kratkim 13. september razglasil za mednarodni dan jam in krasa. Pobudo je na predlog Mednarodne speleološke zveze s sedežem v Postojni uradno predložila Slovenija oziroma Slovenska nacionalna komisija za Unesco, daleč največje zasluge za to pa ima izredna profesorica, doktorica geologije Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v Postojni. Za razglasitev si je v družbi krasoslovcev z vsega sveta prizadevala že vrsto let, medtem pa je iskala podporo po številnih državah sveta. Dr. Zupan Hajna je Mednarodni speleološki zvezi tudi vrsto let predsedovala in je še vedno članica njenega predsedstva. Je tudi članica skupine, ki se ukvarja z jamami na drugih planetih pri Evropski vesoljski agenciji in deluje v številnih strokovnih združenjih in organizacijah.
Dr. Mateja Ratej kot zgodovinarka sodobnemu času postavlja zrcalo. Dokazuje, da zgodovina niso le suhoparni podatki, letnice, oprijemljiva in nesporna dejstva. Zgodovina so tudi tako imenovani mali ljudje, običajni ljudje, in ravno njihova življenja odsevajo realističen utrip pravzaprav vseh zgodovinskih obdobij. Zaposlena je na ZRC SAZU, na Inštitutu za kulturno zgodovino, je urednica, publicistka, kolumnistka in avtorica več znanstvenih monografij in študij. Ni le raziskovalka preteklosti, ampak tudi kritična opazovalka sedanjosti.
Kako postati odličen menedžer oziroma menedžerka? Samo znanje je premalo, pravi Slovenka, ki je pred kratkim prejela eno izmed najprestižnejših svetovnih priznanj na področju menedžmenta in voditeljstva, profesorica dr. Danica Purg. Za odličnost na področju vodenja podjetja so po njenem potrebne tudi etika, odgovornost in inovativnost. Gre za vrednote, s katerimi kot ustanoviteljica in voditeljica IEDC – mednarodne poslovne šole Bled v zadnjih 40-ih letih navdihuje in razsvetljuje generacije študentov. Ob sprejemu v elitni klub Thinkers50 Hall of Fame – gre za oskarje menedžerskega razmišljanja – jo je Urška Subotič Jereb povabila v oddajo Intervju.
To, kakšno vrednoto predstavlja v posameznikovem življenju branje, ima največji vpliv družinsko okolje, nato pa tudi šola in družba nasploh, vseeno pa vsi branja in pisanja ne usvojijo brez težav. Učne težave ima v Sloveniji 20 odstotkov otrok in skoraj vse so povezane z bralnimi težavami, pravi izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Košak Babuder. Specialna in rehabilitacijska pedagoginja je pred leti delala v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, že vrsto let je aktivna v društvu Bravo, društvu za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, na Prvem pa smo z njo letos sodelovali pri izdaji zbirke pravljic Lahko noč, otroci! 60 let, ki smo jo oblikovali in natisnili tako, da je primerno branje tudi za osebe z disleksijo. V oddaji Intervju smo se z njo pogovarjali o pomenu branja, bralnih izzivih in učnih težavah.
Gost sredinega intervjuja je Marjan Osvald, namestnik generalnega direktorja Mednarodnega urada Svetovne poštne zveze, ene najstarejših organizacij v sistemu Združenih narodov, ki že 150 let skrbi za usklajeno delovanje svetovne poštne mreže in ima svoj sedež v Bernu. Eno ključnih vodilnih mest v tej globalni ustanovi Marjan Osvald zaseda od leta 2022, septembra pa je bil skupaj z generalnim direktorjem, Japoncem Masahikom Metokijem, ponovno izvoljen za 4-letni mandat. Pred to mednarodno vlogo je bil višji svetovalec izvršnega vodstva Pošte Slovenije, odgovoren za mednarodne odnose in organizacijsko sodelovanje. Bil je direktor za mednarodno pošto, kjer je vodil logistično dejavnost, carinske postopke, mednarodno obračunavanje, prodajo izdelkov in razvoj poslovanja. Z Marjanom Osvaldom se je prek spletne povezave pogovarjala Cirila Štuber.
fotografija: arhiv SPZ
Bronja Žakelj je s svojim avtobiografskim romanom Belo se pere na devetdeset segla v srce številnim bralkam in bralcem. S kresnikom nagrajeni literarni prvenec, ki je obenem najbolje prodajana knjiga založbe Beletrina, je doživel tudi filmsko upodobitev. Po svetovni premieri v Sarajevu film Belo se pere na devetdeset prihaja pred domače gledalke in gledalce. Svojo življenjsko zgodbo, ki jo je Bronja Žakelj opisala v prvencu Belo se pere na devetdeset, je povedala v oddaji Med štirimi stenami novembra 2018.
Božičnica bo, zimski dodatek za upokojence tudi, zvišuje se nadomestilo za brezposelnost … v osnovi so bili to vladni predlogi in zdi se kot da nekaj mesecev pred volitvami sindikatov v resnici sploh ne potrebujemo. Kako bo na to odgovoril novi prvi mož največje sindikalne centrale Zveze svobodnih sindikatov Andrej Zorko? Ob izvolitvi je napovedal, da bo poskrbel, »da bodo pravice delavk in delavcev spoštovane; da bodo mladi videli prihodnost v državi ter da bodo upokojenci imeli dostojno starost.« Kaj lahko v resnici storijo sindikati, kakšno moč imajo? O tem, kako povečati ugled sindikalizmu, o tem, kako v sistem privabiti čim večje število članov in o tem, kako uspešno voditi socialni dialog, se bo z gostom v oddaji Intervju pogovarjala Urška Valjavec.
Big Band RTV Slovenija letos obeležuje 80 let in tako velja za enega najstarejših jazzovskih orkestrov na svetu. V 70. in 80. letih je orkester dosegel izjemno visok nivo igranja in kosal se je lahko z orkestri po celem svet. V tistem obdobju je v orkestru igral tudi trobentač Tomaž Grintal. Čudežni otrok s trobento, ki je najprej igral v Operi, nato pa se je pridružil Big Bandu RTV Ljubljana. Bil je tudi pedagog, vodja različnih amaterskih orkestrov in godb, eden od ustanoviteljev in član kultne zasedbe Greentown Jazz Band, igral je z narodnozabavnimi ansambli, izpod njegovega peresa pa je prišlo tudi okoli 150 skladb in aranžmajev. Tomaža Grintala je v sredin intervju na Prvem povabila glasbena urednica Alja Kramar.
Foto: Hugo Šekoranja
V kinematografih po Sloveniji že leto dni lahko gledamo dokumentarni film »Gram srca«, ki prikazuje svet odvisnosti na ulicah metropole. Gledalci ob poslušanju intervjujev spoznajo zgodbe brezdomcev in odvisnikov od drog, ki jih zaznamujejo uničena družina, izguba doma, odvzem otrok, alkohol in prostitucija. Film je delo mednarodno nagrajenega umetnika Jana Cvitkoviča. Režiser, scenarist in igralec je po izobrazbi tudi arheolog in je znan po tem, da zna zgodbe posameznikov posebno intimno približati vsakemu gledalcu. Filmi mednarodno uveljavljenega režiserja so bili predvajani na več kot 200 festivalih po vsem svetu.
Miha Arh je štiri desetletja gorski reševalec ter drugi mandat predsednik GRS Bohinj, ki je tudi letos najbolj obremenjena postaja. Na vrhuncu sezone so na obsežnem območju med Rodico in Triglavom posredovali tudi po štirikrat na dan. Pred desetimi dnevi je bil vodja obsežne in zahtevne akcije reševanja treh tragično umrlih hrvaških planincev, ki jih je odnesel plaz pod Toscem. Gorsko reševanje je spoznaval že v družini, svoje znanje je nadgrajeval, danes pa ga kot inštruktor gorskega in letalskega reševanje prenaša na mlajše, ki stopajo na pot prostovoljstva in gorskega reševanja.
Ko je leta 2004 prišla v Založništvo tržaškega tiska, je najprej skrbela za promocijo književnih del in dogodkov. In to odlično počne še danes, ko je glavna urednica. Poskrbela je za izdajo več kot 200 knjig in jih več deset prevedla v italijanski jezik. Odrasle poučuje slovenščino, organizira delavnice za študente prevajalstva in uživa, ko se pogovarja z mladimi. Idej za nove projekte ji nikoli ne zmanjka. Na kongresu slovenskih založnikov so jo razglasili za letošnjo naj osebnost založništva, tudi zato, ker je ambasadorka medkulturne komunikacije. O založništvu danes, slovenskem jeziku in kompleksih pa tudi o mladih, ki še vedno berejo, in dokumentarnih filmih, za katere nima več časa. O vsem tem pripoveduje Martina Kafol, glavna urednica Založništva tržaškega tiska. Foto: ZTT
Dr. Zdenka Čebašek - Travnik je psihiatrinja, sistemska družinska terapevtka in sodna izvedenka za psihiatrijo. Na Psihiatrični kliniki Ljubljana je vodila Center za zdravljenje odvisnosti od alkohola in Klinični oddelek za mentalno zdravje. Bila je varuhinja človekovih pravic in predsednica Zdravniške zbornice. V tretjem življenjskem obdobju se posveča prostovoljstvu. Na področju zasvojenosti deluje v društvu Žarek upanja, na področju ozaveščanja o demenci pa v društvu Spominčica – Alzheimer Slovenija. V knjigi Kje so moji ključi je prispevala strokovne komentarje k osebnim zgodbam o življenju z demenco. Je članica Pomurske akademske znanstvene unije.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje že več kot tri desetletja deluje na področju zaščite in pomoči. Je eden izmed treh stebrov nacionalne varnosti in ima pomembno vlogo pri zagotavljanju reševanja in varnosti prebivalcev. Vodi jo generalni direktor Leon Behin, po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, ki ima dolgoletne izkušnje na področju reševanja in zaščite. V obdobju njegovega vodenja se je zgodila največja povodenj v zgodovini države. Velik izziv pa mu pomenijo tudi reforme različnih segmentov sistema.
Kje v slovenskem šolskem prostoru je prostor za inkluzijo in zakaj je slovenski šolski sistem v osnovi izključujoč? Zakaj narašča število učencev v specializiranih šolah? Gost oddaje Intervju bo doktor specialne in rehabilitacijske pedagogike Matej Rovšek, ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani in velik zagovornik vključujoče družbe. Prizadeva si za izboljšanje položaja oseb z motnjami v duševnem razvoju in oblikovanje inkluzivne šole. Je predavatelj in avtor številnih člankov s področja vzgoje in izobraževanja otrok z motnjami v duševnem razvoju. Osmislil in omogočil je idejo zdaj že tradicionalnega mednarodnega festivala Igraj se z mano, ki je bil letos že devetnajsti po vrsti. Dr. Matej Rovšek premika meje, odpira vrata v drugačnost in družbi nastavlja ogledalo. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States