Aktualno 202

Mladi danes odraščajo v svetu, kjer so nezdrava živila najbolj dostopna, najbolj oglaševana in pogosto najcenejša izbira. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se delež otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo povečuje. Leta 2022 je bilo 24,9% otrok in mladostnikov prekomerno prehranjenih. Prehranski strokovnjaki zato opozarjajo na dolgoročne posledice takšnega načina življenja in na pomembnost ozaveščanja o zdravih prehranskih navadah. Zaskrbljenost glede negativnih vplivov oglaševanja in dostopnosti nezdravih živil pa izražajo tudi pri UNICEF-u.

Mednarodna agencija za energijo bo zaradi visokih cen surove nafte, ki so poskočile zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, sprostila 400 milijonov 159-litrskih sodčkov nafte. To je največ v zgodovini, sprostitev nafte pa je soglasno podprlo 32 članic agencije. Cene nafte so se zaradi dvomov, da bi načrt Mednarodne agencije za energijo lahko nadomestil blokirane količine nafte, včeraj vseeno znova zvišale. Druga največja sprostitev nafte in njenih derivatov v zgodovini je bila sicer ob začetku ruske invazije v Ukrajini leta 2022. Kot pravi ekonomist Mojmir Mrak, pa nafta še zdaleč ni edina skrb.

Zadnje dni in tedne nas sončno vreme že prijetno greje in naznanja, da prihaja pomlad. Pogled na še vedno zasnežene okoliške hribe in gore pa nam pove, da so razmere na višji nadmorski višini še povsem zimske. Mnogi omenjene razmere še izkoristijo za obisk smučišč, tisti bolj pogumni pa za turno smuko. V preteklem koncu tedna so, kot odgovor na to vse bolj priljubljeno dejavnost v naravi, v Bohinju gostili prvi turnosmučarski festival, na katerem so opozarjali predvsem na varen in odgovoren način zimskega gibanja v gorah.

Ob osmem marcu, mednarodnem prazniku žensk oz. dnevom praznovanja njihove/naše ekonomske, politične in socialne enakopravnosti, opozarjamo na še vedno velik problem ujetosti žensk v nasilne odnose, najpogosteje intimnopartnerske oz. družinske. Iz njih je še posebej težko oditi, sploh, če so v odnos vpleteni tudi otroci. Pot je dolga in naporna, a jo je vredno prehoditi, pravi naša sogovornica, ki je po nasilju v otroštvu izkusila še nasilje v dveh partnerskih zvezah. Zdaj že skoraj 14 let živi samostojno življenje brez nasilja, pridobila je izobrazbo, se zaposlila, si kupila dom. Njena zgodba je nedvomno spodbuda za mnoge, ki še živijo v nasilju. In teh je veliko. Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta doživlja tudi fizično nasilje, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, eni od nevladnih organizacij, ki žrtvam pomaga na poti iz nasilja. 67 umorov žensk pri nas med letoma 2014 in 2024, v okoliščinah, povezanih z družinskim ali partnerskim nasiljem, pa je opomin, ali da mnoge ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno.

Začel se je uvodni teden projekta Šola v kulturi, katerega cilj je izobraževanje iz učilnic preseliti v mestno okolje, gledališča in muzeje. Gre za "šolo v naravi", kjer naravo zamenjata kultura in umetnost, namenjena pa je poglobljenemu spoznavanju dediščine in ustvarjanju. Šola v kulturi je preplet delavnic, pogovorov, ogledov predstav, koncertov in filmov ter obiskov kulturnih ustanov. Učenci bodo spoznali kulturne krajine mest, se seznanili s pomembnimi ustanovami, arhitekturnimi presežki ter grafitarsko krajino posameznih četrti.Tridnevna Šola v kulturi, ki je namenjena učencem zadnje triade osnovnih šol in dijakom srednjih šol, vključuje več umetnostnih področij, žanrov in formatov, doživetje umetnosti, mentorirano ustvarjanje, spoznavanje kulturne krajine mest in kulturnih ustanov ter vodeno refleksijo in kritično vrednotenje.S prvo šolo v Ljubljani je v tem uvodnem marčevskem tednu zaživel projekt Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje s podnaslovom Šola v kulturi, ki povezuje pet kulturnih organizacij v petih mestnih občinah. Ljubljanski zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, koprska knjižnica in zavod Novo mesto so partnerji v mreži kulturno-umetnostne vzgoje v petih statističnih regijah Slovenije: Osrednjeslovenski, Podravski, Savinjski, Obalno-kraški regiji in jugovzhodni Sloveniji.

Na Ministrstvu za zunanje zadeve sporočajo, da nudijo nujno konzularno pomoč slovenskim državljanom, ki so zaradi vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu ostali v tujini, in da so v stiku z drugimi članicami EU. Medtem ko je zračni prostor v regiji večinoma zaprt, po oceni ministrstva v Dubaju ostaja veliko Slovencev, ki čakajo na vrnitev. O tem, kako poteka komunikacija s slovenskimi državljani in kaj lahko pričakujejo, nam je povedal Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Okrog sto slovenskih državljanov se nahaja v Združenih arabskim emiratih, med njimi tudi 16 članov ekipe Calcit Volley, ki so na vabilo Združenih arabskih emiratov odšli na turnir v Dubaj z visokim nagradnim skladom. Predsednik odbojkarskega kluba Kamnik Gregor Hribar nima nobenih informacij, kako se bodo skupaj s 16-člansko ekipo vrnili.

V Botaničnem vrtu v Ljubljani je potekal že 11. festival zvončkov. Znanilce pomladi tam preučujejo že 25 let, v njihovi zbirki pa jih je že več kot 9 tisoč. Na enem kvadratnem metru jih raste okoli 250. Prejšnji konec tedna so tako potekale številne delavnice in predavanja. Mojca Jevšek se je med zvončki sprehodila z vodjo Botaničnega vrta Ljubljana in obiskovalci, med njimi tudi študenti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.Foto: BoBo

Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.

V Sloveniji in Evropi se vse več študentov odloča za pridobivanje novega znanja tudi zunaj domačega okolja. To lahko pomeni študij v tujini, vse več študentov pa dodatne kompetence išče v obliki študijskih izmenjav ali praktičnih usposabljanj. V Evropi se največ študentov na izmenjavo odpravi v okviru programa Evropske unije Erasmus Plus, ki je namenjen predvsem usposabljanju in izobraževanju mladih v Evropi. Študijska izmenjava v tujini za številne študente pomeni priložnost za pridobivanje novega znanja, učenje tujega jezika in navezovanje stikov z drugimi mladimi. Kakšne pa so izkušnje študentov v praksi? O študijskih izmenjavah programa Erasmus + smo govorili z Eriko Bolčina iz univerzitetne službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani. Svoje izkušnje so delile tudi študentke, ki so odšle na izmenjavo v tujino ali pa so se v okviru te iz tujine odpravile v Ljubljano.

Izrael je začel "preventivni napad" na Iran, je sporočilo izraelsko obrambno ministrstvo. V napadih sodelujejo tudi Združene države Amerike. Iranske sile so v odgovor na napade Izraela in ZDA napadle štiri ameriške vojaške baze v regiji. Med tarčami so vojaške baze v Katarju, Kuvajtu in Združenih arabskih emiratih ter ameriška flota v Bahrajnu. Sogovornici: Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV

Pred nekaj dnevi je na knjižne police prišla knjiga Poklon Ukrajini: Potovanja skozi vojno, ki jo je neodvisni preiskovalni novinar Erik Valenčič začel pisati pred štirimi leti, ob začetku vojne, na podlagi izkušenj s terena. Erik Valenčič je neodvisni preiskovalni novinar, aktivist, režiser številnih dokumentarnih filmov. Boštjan Videmšek ga je označil kot “izumirajočo vrsto novinarjev”, takih, ki zavračajo objektivnost, ki ne pasivno prepisujejo novic iz tiskovnih agencij, ampak se odpravijo na teren in aktivno dosegajo spremembe. Erik je v svoji karieri že poročal iz Vzhodnega Timorja in Balkana, iz Uzbekistana, Afganistana, Irana, Iraka, Kurdistana, Sirije, Turčije, Palestine, Egipta, Južnega Sudana, Libije, Alžirije, Zahodne Sahare, Senegala, Liberije, Nigerije, Venezuele in Ukrajine, kamor se je od začetka vojne odpravil petkrat. Ne sam in ne zgolj kot novinar, vedno z polnim prevozom pomoči. V pogovoru s Katjo Stojnič tudi o tem, zakaj se je v Ukrajino odpravljal v vlogi prostovoljca.

Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?Vodja igralnice Grand Casino Mons Ljubljana Sandi Markovič nas popelje med 200 igralnih avtomatov, igralne mize in nočno ekipo, ki dela od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Kakšna pravila veljajo za goste, kako poteka usposabljanje krupjejev in kaj prinese dvajset let nočnega dela? Opozorilo: V oddaji govorimo o nočnem delu v igralnici in igrah na srečo. Če tematika v vas sproža neprijetne občutke in stisko, povezano z zasvojenostjo, podporo poiščite pri pristojnih strokovnih službah.

Ment, festival glasbenih odkritij in konferenca, je že dvanajstič prevzel slovensko prestolnico. Zopet smo imeli priložnost slišati še neslišano s celega sveta. Za glasbenike je to edinstvena priložnost povezovanja z glasbenimi profesionalci, za obiskovalce pa širjenje glasbenega obzorja, onkraj ustaljenih Spotify algoritmov. Zakaj obiskovalci prihajajo, zakaj se vračajo in ostanejo, v tokratni Ment reportaži.

Različni profili skrbijo za to, da na olimpijskih prizoriščih vse poteka gladko, da gledalci po svetu dobijo najboljšo sliko in zvok, da so gostje siti in zadovoljni ter da je vzdušje na tekmah nepozabno. Za odlično izvedbo olimpijskih iger skrbijo tudi Slovenci. Ozadje dela na igrah bodo razkrili: Bojan Makovec, napovedovalec na skakalnih tekmah v Predazzu, Tomi Naglič, ustvarjalec zvočne podobe v Bormiu ter Martin Jezeršek, vodja gostinstva na prestižnih lokacijah v Cortini in Anterselvi.

Olimpijske igre v Italiji, kakor številni drugi veliki športni dogodki, niso le tekmovalna platforma. So tudi stičišče interesov, pospeševalnik lokalnega razvoja, predvsem pa tržno zanimiv produkt, ki generira dobičke. V kolikšni meri je olimpijski duh še živ? So igre sploh še namenjene športnikom, imajo na »najpomembnejšem« tekmovanju takšne razmere, da se lahko izkažejo? Anja Hlača Ferjančič in Uroš Volk sta preverila utrip na prizoriščih letošnjih olimpijskih iger in v pogovorih z olimpijci ugotavljala, v kolikšni meri so igre še namenjene njim.

Največ pozornosti svetovne javnosti je v teh dneh usmerjene v športni, rezultatski del olimpijskih iger. V ozadju pa se tkejo tudi vezi med še do pred kratkim neznanci. Igre torej dejansko tudi povezujejo. Med stotisoči srečanj, ki niso deležna globalne pozornosti, so pa pomembna vsaj za dve osebi, je tudi pričujoče.

Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović ima zdaj pomemben položaj v športni politiki. Je predsednica Komisije Mednarodnega olimpijske igre za prihodnje gostitelje. Izbor gostiteljev iger se je korenito spremenil, ni več tekmovanja med različnimi kandidaturami, ki je med drugim prineslo veliko v prazno potrošenega denarja, ampak prireditelje izbirajo po načelu več let dolgega dialoga z različnimi prizorišči, kar na koncu izkristalizira najbolj primernega kandidata.

V terenskem studiu Vala 202 smo gostili hokejista s kanadskim rojstnim listom, od lanskega poletja Olimpijinega napadalca, sicer pa človeka z zelo zanimivo življenjsko zgodbo in globokimi povezavami s Slovenijo. Alex Petan je napadalec Olimpije, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Cortini zastopal barve Italije. Njegov oče Franc je bil rojen v Brežicah, dedek in babica sta iz Kalabrije.

Na olimpijskih igrah se z ženskim slalomom končuje spored tekmovanj v alpskem smučanju. Z 10 odličji je to druga najuspešnejša panoga za Slovenijo na zimskih igrah, vendar so bili slovenski predstavniki, kot je znano, letos kar daleč od boja za medalje. Verjetno najbolj razburljiva alpska tekma v zgodovini s slovenskega zornega kota je bil olimpijski slalom v Lillehammerju, na katerem se je Jure Košir prebil do bronaste medalje z osmega mesta po prvi vožnji, na četrtem mestu pa je za devet stotink sekunde brez odličja ostal Mitja Kunc. Od tedaj je minilo že nič manj kot 32 let, Jure Košir je po smučarski karieri v slovenskem smučanju deloval še v številnih vlogah. Kako je doživljal svoje igre kot tekmovalec in kam je od tedaj zašlo naše smučanje?