Aktualno 202

Leto, ki se izteka, so zaznamovali trpljenje, lakota in brezmejno oboroževanje. Svet je bil v primežu carinskih vojn ameriškega predsednika Donalda Trumpa, še naprej je divjala ukrajinska vojna, v vojni med Izraelom in Hamasom je število ubitih preseglo 70.000, Evropo pa je mogoče opisati s kitajsko modrostjo: če ne spremenimo smeri, bomo na koncu res končali tam, kamor gremo. poslušajmo, kako so leto 2025 doživeli naši dopisniki iz Washingtona, Bruslja, Moskve in z Bližnjega vzhoda.

V slikovitih gorskih gozdovih Madagaskarja je slovenska raziskovalna ekipa naletela na nov rod in vrsto pajka. Poimenovali so ga Osmooka aphana, odkritje pa je presenetljivo, ker odpira vprašanja o evoluciji pajkov, njihovem sorodstvu in celo o pradavnih povezavah med celinami. Kako je muzejskemu primerku iz San Francisca uspelo zanetiti radovednost slovenskega raziskovalca, da je ta z ekipo kar dvakrat odrinil na Madagaskar in ga iskal kot iglo v kopici sena? Sogovornik Maje Ratej je vodja raziskave Matjaž Kuntner iz Nacionalnega inštituta za biologijo.

Številni nižje ležeči cilji po vsej Sloveniji omogočajo raznolike možnosti za izlete v hribe in gore tudi pozimi. Zimski cilj pa je lahko tudi marsikatera planinska koča, saj jih je tudi čez zimo po vsej Sloveniji odprtih več kot sto. Premišljeno, postopno in odgovorno lahko tudi pozimi najdemo ustrezen planinski cilj, primeren našim sposobnostim.

V sicilijanskem mestu Palermo že skoraj dvajset let deluje organizacija Uniamoci, ki si prizadeva za pomoč invalidom in njihovo opolnomočenje. V dnevnem centru, ki domuje v nekdanjih prostorih mafije, se uporabniki učijo brati in pisati, tam vrtnarijo, oblikujejo likovne izdelke, ustvarjajo spletni radio in se družijo. Pri tem jim pomagajo nekdanji zaporniki in prestopniki, ki tam opravljajo družbeno koristno delo. Nad vsemi pa bdi karizmatični Davide Di Pasquale, ki predstavlja očetovski lik tako uporabnikom kot prestopnikom. Nad mizo v pisarni mu visi velika slika legendarnega italijanskega tožilca, ki je bil specializiran za preiskave zločinov mafije Giovannija Falconeja.Če bi o našem obisku pri njih raje brali, članek najdete tu.

Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra izteče 15-letni rok, v katerem je treba objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Ampak kot kažejo stvari na terenu, bo rok podaljšan, saj številne ključne institucije, zdravstveni domovi, občine, kulturne ustanove, šole in športni objekti še vedno niso dostopni ljudem z gibalnimi oviranostmi. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja?

Reportaža o tradicionalnem zaključnem koncertu sezone oddaje Izštekani na Valu 202 z Juretom Longyko.

Prostovoljke in prostovoljci s svojim delom na različnih področjih bogatijo skupnosti, krepijo kulturo solidarnosti in povezujejo različne generacije. Pogovarjali smo se z mentoricami in mentrorji prostovoljk in prostovoljcev iz Slovenske filantropije, Doma starejših občanov Fužine, organizacij tabornikov in skavtov, društva Parada ponosa, UKC Ljubljana, slovenskega društva Hospic. Kaj jih motivira, s kakšnimi sistemskimi izzivi se srečujejo, kako premagujejo nestrpnost v družbi in kaj imajo od tega, da se odločijo pomagati?

Za prvo glasbeno skupino v zgodovini, ki je izvedla pravo svetovno turnejo, veljajo britanski pop in rok velikani The Beatles. Njihova znamenita turneja leta 1964 jih je popeljala od Evrope do Azije in Avstralije, z nastopi na Nizozemskem, Danskem, v Hongkongu in Avstraliji. Takrat so vstopnice za njihove koncerte stale od 2 do 5 ameriških dolarjev. A pojdimo od dolarjev k evrom. Nick Cave se na prihajajoči turneji znova ne bo ustavil v Ljubljani, bo pa nastopil v Pulju, kjer vstopnice za njegov koncert stanejo od 80 do 130 evrov, ter v Avstriji, kjer je cena vstopnice približno 100 evrov. Kdaj se glasbeniki sploh odločijo, da bodo nastopili v določeni državi? In koliko pravzaprav zaslužijo s koncerti in turnejami? Oziroma – kaj vse je vključeno v ceno vstopnice, ki jo plačamo za, kot vedno upamo, prijeten koncertni večer? Pri skoraj razprodanem koncertu tujega izvajalca v Stožicah z vstopnico, ki stane 60 evrov, država, če upoštevamo DDV in davek za nerezidente, prejme skoraj 100.000 evrov. Mitja Prezelj           Sogovorniki: Mitja Prezelj, organizator prireditev – predvsem koncertov Tibor Mihelič Syed, direktor Kina Šiška Žiga Drofenik, menedžer skupine MRFY      

Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu. Ob 18-ih bodo prenovljeno veliko kinodvorano odprli uradno in svečano; z novim projektorjem bodo predvajali stari film. S prenovo so poskrbeli tudi boljše doživljanje filmov gibalno oviranim in gluhim in naglušnim. Več o prenovi in kinu nam pove vodja Mestnega kina Ptuj Nina Milošič.

Slovenijo je, drugič po letu 2018, obiskala ena najzanimivejših osebnosti avtomobilizma. 79-letni Francoz Jean Todt se je med letoma 1994 in 2007 uveljavil kot športni direktor ekipe Ferrarija v formuli ena, v kateri je tedaj blestel Michael Schumacher. Po tem je 12 let vodil Mednarodno avtomobilistino zvezo FIA, od leta 2015 pa je prvi svetovni zagovornik prometne varnosti, saj je posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov za prometno varnost. Eden od ciljev Jeana Todta je, da bi se v svetu do leta 2030 število smrtnih žrtev prometnih nesreč na leto prepolovilo, v Sloveniji, kamor je prišel na povabilo infrastrukturne ministrice, pa je med drugim predstavil kampanjo ozaveščanja za pametnejše ravnanje prometnih udeležencev, v kateri sodelujejo številni globalni zvezdniki, med njimi tudi naša športna šampiona Tadej Pogačar in Janja Garnbret.

Slovenski knjižni sejem vsako leto pokaže, kako živa je bralna kultura pri nas. Med stojnicami se že od odprtja gnetejo ljubitelji literature. Tam so prisotne največje pa tudi tiste manjše založbe, ki kljub skromnim sredstvom vztrajajo na sejmu, ker verjamejo v knjigo. Sogovorniki: Helena Kraljič, direktorica Slovenskega knjižnega sejma Dejan Koban, glavni in odgovorni urednik založbe Črna skrinjica Lea Ana Juhart, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije Učiteljica in učenci OŠ Trzin Foto: BoBo, MMC

V sklopu novinarskega festivala Naprej so predstavili prve rezultate raziskave o spolnem nadlegovanju novinark in medijskih delavk v Sloveniji. Raziskava je del mednarodnega projekta Ženske v medijih: Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu, v katerega so vključene štiri države – Slovenija, Hrvaška, Srbija ter Bosna in Hercegovina – in ki si prizadeva za varnejše, bolj vključujoče in enakopravno delovno okolje v medijih ter za sistemske spremembe, ki bodo preprečile diskriminacijo ter spolno in druge oblike nadlegovanja.

Leta 2008 je Slovenija uvedla vinjetni sistem, potem ko smo avtoceste prej plačevali z ustavljanjem na cestninskih postajah in plačevanjem posameznih odsekov. Prva letna vinjeta je stala 55 evrov, danes pa, ko je način cestninjenja januarja leta 2022 prerasel iz nalepk v elektronski sistem, elektronska letna vinjeta za osebna vozila znaša 117,50 evra. Prihodki od vinjet so danes eden ključnih finančnih virov DARS-a. Lani je DARS iz prihodkov vseh vinjet in posebnih cestnin skupaj prejel okoli 550 milijonov evrov. Večino od teh 550 milijonov evrov porabimo za amortizacijo, kar pomeni, da sploh zagotavljamo vzdrževanje ceste; tega je več kot 200 milijonov evrov. David Skornšek Iz letnega poročila družbe DARS za leto 2024, ki je dostopno na spletu, je razvidno, da je bilo lani prodanih 1.040.611 letnih vinjet 2A. Glede na državo registracije vozil je bilo največ vozil iz Slovenije, sledita Avstrija in Hrvaška. Skupno število prodanih tedenskih vinjet pa je bilo lani 5.241.661, pri čemer so največ tedenskih vinjet kupili Nemci, sledijo Avstrijci in Hrvati. Kam gre denar od vinjet? S tem vprašanjem smo se odpravili na Družbo za avtoceste Republike Slovenije. Sogovornik: Mag. David Skornšek, član uprave družbe DARS d.d.

Zakaj je mlado oljčno olje grenko in pekoče? Zakaj nekatera olja dišijo po cimetu in citrusih, druga pa po sveže pokošeni travi? V Kopru smo se ta teden udeležili strokovnega ocenjevanja mladega oljčnega olja in se postavili v kožo pokuševalcev. Kako potekajo tovrstna ocenjevanja in kako lahko izurimo naše brbončice, da prepoznajo dobro oljčno olje, izveste v tokratni reportaži.

Med več kot 80 filmskimi gosti iz Slovenije in tujine na letošnjem festivalu Liffe smo se pogovarjali s švedsko režiserko filma Aleque in Issay Toro Martens, turškim režiserjem filma Psihoterapija: Površna zgodba o pisatelju, ki se je odločil pisati o serijskem morilcu Tolgo Karaçelikom in izraelskim igralcem v filmu Da, ki je ostra kritika izraelskega genocidnega režima in pojavov konformizma v umetnosti, ki preprečujejo vsako politično spremembo. Igralec Ariel Bronz je zaradi svoje umetnosti že večkrat bil aretiran, nazadnje na predvečer podelitve izraelskih filmskih nagrad, kjer je bil nominiran za najboljšega igralca.

Vsi znamo kaj malega skuhati. In kar je še pomembneje, vsi moramo jesti. Zato se prek hrane lažje povezujemo. Skupnostne kuhinje so tako zelo učinkovit način za vključevanje ljudi v družbo. Pri nas je skupnostna kuhinja Skuhna kar nekaj časa delovala na ljubljanski Trubarjevi cesti, ki bi jo zaradi številnih tujih kuhinj tudi sicer lahko označili za majhno globalno vas. In ravno na Trubarjevi cesti smo se v okviru festivala Rog Dizajn Dnevi srečali z nizozemsko umetnico Annelys de Vet, somalijsko avtorico kuharskih knjig Hawo Hassan in ustanoviteljico socialnega podjetja PichaEats Malezijko Lim Yuet Kim ter se pogovarjali o tem, kako je jedilna miza lahko dobra metafora za razmišljanje o družbi, kako pomemben del naše kulturne identitete je hrana ter kako lahko ob pomoči skupnostne kuhinje opolnomočimo migrantske družine. Avtor fotografije: Tine Lisjak

Sicer je odvisno od storitve, ampak pri nas za frizerja po navadi odštejemo od 20 do 100 evrov. V svetu pa obstaja tudi majhen, izjemno ekskluziven krog frizerjev, pri katerih cena močno presega običajne okvire. Za enega najdražjih velja londonski frizer Stuart Phillips, ki za pričesko zaračuna približno 14.000 evrov, cena pa vključuje letalsko karto prvega razreda, šampanjec, masaže in bivanje v hotelu s petimi zvezdicami. Na ceno frizerske storitve torej vplivajo tudi kraj, ugled, prepoznavnost ter stopnja prilagojenosti posamezni stranki. Vendar tudi pri običajnih, široko dostopnih frizerjih storitev ne pomeni le samega striženja. Kaj vse torej zajema cena od trenutka, ko se usedemo na frizerski stol, pa do takrat, ko plačamo za novo pričesko? Ni samo to, da vam postrižem konice; za tem stoji vse – od imidža salona do čistilke in vsega drugega, kar je nujno, da salon funkcionira. Smiljan Škarica   Pri nas je registriranih približno 3.500 frizerskih salonov, od tega je 95 odstotkov samozaposlenih.   Sogovornika: Adela Hadžić, frizerka Smiljan Škarica, frizer in predsednik Sekcije frizerjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije

Predstavniki vlade so ob državnem dnevu znanosti pripravili posvet o prihodnosti razvoja družbe, ki jo bo pomembno zaznamovala in sooblikovala prisotnost umetne inteligence. Govorci z različnih sfer družbe, večinoma znanstveniki, so se strinjali o tem, da je naša država na tem področju dobro pozicionirana in ima veliko odlično usposobljenih raziskovalcev ter s tem zelo dobre možnosti za to, da konkurira tozadevno najrazvitejšim državam sveta, a našli tudi veliko prostora za izboljšave pri razvoju in implementaciji orodij umetne inteligence.

Ali ste vedeli, da je Maribor vpleten v vinsko vojno, ki pravno še vedno ni končana? In da so v mestu obstajale hiše, kjer je bil alkohol strogo prepovedan? Ob prazniku vina smo se sprehodili po našem največjem mestu ob Dravi – stran od desettisočglave množice na Trgu Leona Štuklja. Odkrivali smo zgodovino, preizpraševali stereotipe in obiskali zadnjo javno – tolerančno – hišo v Sloveniji.  Vinag nam je uspelo spravit na kant. Ampak mi znamo na kant spravit tudi kazino in Nadškofijo. Vid Kmetič         Sogovornik: Vid Kmetič, društvo Trafika Glasba: Akademska folklorna skupina Študent  

Ko v knjigarni vzamemo v roke novo knjigo, najbrž redko pomislimo, skozi koliko rok je šla, preden je pristala na polici, in koliko ljudi je sodelovalo pri njenem nastanku. Cena, natisnjena na platnici, je za nas največkrat le podatek, ali se bomo za nakup odločili, v resnici pa skriva kompleksno mrežo odločitev, stroškov in deležev – od avtorskega honorarja, uredniškega in lektorskega dela, oblikovanja in tiska, pa vse do distribucije, prodaje in davkov. Vsak evro, ki ga plača bralec, se razdeli med številne člene te verige. Kako se torej določi končna cena knjige in kakšni so stroški, da ta sploh pride v roke bralcev? Če seštejemo vse stroške, založniku pri nakladi 500 izvodov, kar velja za standardno naklado, na koncu ne ostane veliko. Dobiček se začne nabirati šele pri ponatisu. Samo Rugelj Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je lani 1.585 slovenskih založnikov, med njimi je 332 samozaložnikov, izdalo 5.813 naslovov tiskanih knjig in brošur.      Sogovornika: Dr. Jaka Gerčar, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev Dr. Samo Rugelj, urednik, publicist, pisatelj, doktor založniških znanosti in soustanovitelj založbe UMco