Aktualno 202

Zakaj se nekateri mladi odločajo za kmetovanje? Kako se prebijajo skozi papirologijo in birokratske absurde? Zakaj trepetajo, ko na primer ob cvetenju viljamovk, tik preden jih ujamejo v steklenice, zapade sneg? Kaj se dogaja z malimi kmetijami, kaj z ekološkimi? In kaj lahko prispeva dopolnilna dejavnost, kot je turizem? Tudi to so vprašanja, na katera bomo slišali odgovore v reportaži s turističnih kmetij podravske in pomurske regije, ne bo pa manjkal niti recept za ajdovo pokovko.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih počutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Kako naj se odzovejo? Kako je danes sploh mogoče govoriti o upanju? V času, ko se vrstijo katastrofe, vojne in izredna stanja?

Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo doslej, nastalo iz običajne zvezde. Bližina njenega odkritja omogoča veliko bolj podroben študij lastnosti in nastanka črnih lukenj, ki so več desetkrat masivnejše od našega Sonca. Odkritje črne luknje, ki ima skoraj 33 Sončevih mas in ki je od Zemlje oddaljena 1950 let potovanja svetlobe v smeri ozvezdja Orla, so objavili v torek v ugledni reviji Astronomy and Astrophysics. Sogovornik: dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UL

Slovensko lutkarstvo na avstrijskem Koroškem živi že pol stoletja in ob tej častitljivi obletnici koroški lutkovni ustvarjalci gostujejo v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Danes bodo odigrali svoje uprizoritve, predvajali dokumentarni film ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile njihovo delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah njihovih predstav. Jubilejna uprizoritev, ki prihaja na naš oder Mrličožerec se tako ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem.

Skoraj ne mine dan, da policisti ne bi poročali o goljufijah preko spleta. Ljudje še vedno nasedajo in po telefonu sporočajo osebne podatke. Korak do izpraznitve transakcijskih računov je nato zelo kratek. Kriminalisti so na območju policijske uprave Koper letos obravnavali 80 spletnih prevar v vrednosti skoraj milijon evrov. Če vam kdo po telefonu ali prek spleta ponuja bajne zaslužke ste lahko 100% prepričani, da gre za takšno ali drugačno obliko goljufije. In še to: vaša banka na ta način od vas nikoli ne bo zahtevala ne osebnih podatkov ne podatkov o bančnem računu ali bančni kartici. Pravzaprav je dovolj da veste to.

Letos mineva 40 let od izgraditve cestnega mostu čez Sočo v Solkanu. O graditvi sabotinske ceste, katere del je bil tudi most z urbanistom in arhitektom Tomažem Vugo. O tehnoloških izzivih gradnje mostu govori gradbeni inženir Gorazd Humar, ki je bil med graditvijo v vlogi tehnologa pri postavitvi odra in ločne konstrukcije. Najprej pa spomine na čase, ko so se Brici v Novo Gorico vozili čez Italijo oziroma čez Vrhovlje in Plave, z nami deli Majda Korenjak iz Podsabotina.

Potem, ko se je v Mariboru zaslišala sirena za začetek neposredne nevarnosti, so najdeno letalsko bombo na gradbišču na Teznem uspešno dezaktivirali. Nekaj minut pred 11.00 je sirena naznanila konec nevarnosti. Ljudje, ki so se zjutraj morali umakniti iz območja se lahko vrnejo, preklicana je tudi prepoved zadrževanja na prostem na območju od 400 do 600 metri od najdišča. S prizorišča se oglaša Sara Zmrzlak.

Letošnja vseslovenska skupnostna prostovoljska akcija Dan za spremembe nosi naslov Z zlato lopato nad vsako zagato. Po celotni državi poteka več kot 160 različnih prostovoljskih akcij. Tako lahko vsak posameznik za en dan postane prostovoljec. In morda se tako tudi navduši za prostovoljsko delo, sporoča koordinator projekta pri Slovenski filantropiji Jaša Rajšek.

V Mariboru so 80 let po silovitem bombardiranju zavezniških letal še vedno prisotne ostaline tistih časov. Možnost najdbe neeksplodiranih bomb je ob dejstvu, da so jih na mariborskem območju odvrgli skoraj 16 tisoč, razmeroma veliko, hitrost njihovih odkritij pa večinoma narekujejo infrastrukturni projekti. Pred nedeljsko dezaktivacijo zadnje, ki jo so našli v bližini nekdanje tovarne letal, se zazremo v leto 1944, zatem pa pogledamo v leto 2024. Spregovori Oskar Neuvirt, upokojeni poveljnik regijskega štaba in pirotehnik, ki je v poklicnem življenju opravil več ducat intervencij.

V finalu dražbe za podpisano čelado, s katero je Peter Prevc v Planici še zadnjič pristal na najvišji stopnički in poletel v športni pokoj, je največ, 30 tisoč evrov, ponudil Samo Kupljen, (Bauhaus), ki izkupiček namenja otrokom iz projekta Botrstvo.V zaključku dražbe na Valu 202 sta sodelovala Denis Potočnik, (McDonald's), in Samo Kupljen, (Bauhaus). Oglasil pa se je tudi Peter Prevc, ki je sporočil, da čelado z veseljem predaja: "V višji namen." Dražba, ki sta jo vodila Aleš Smrekar in Tadej Košmrlj, se je začela z izklicno ceno 10.947 evrov za čelado. Samo je ponudil 11 tisoč, medtem ko je Denis zvišal na 15.001 evro. Oba sta še nekajkrat zvišala svojo ponudbo, a na koncu Denis ni šel več čez 24 tisoč, kolikor jih je ponudil Samo. Tik ob zaključku pa je končni znesek povišal še za šest tisoč evrov. 30 tisoč evrov, ki jih je Samo namenil za podpisano čelado Petra Prevca, je tako končni znesek desete večje dobrodelne dražbe na Valu 202 za otroke v projektu Botrstvo. 

Pomembno je, kaj dajemo vase, toda v izobilju ponudbe, popustov in akcij pogosto spregledamo, kakšna je prehranska vrednost hrane, ki jo kupujemo, kako zdrava ali nezdrava je ta hrana, največkrat pa ostane tudi povsem zakrito, kakšna je okoljska in družbena škoda v ozadju tega, kaj se znajde na našem krožniku.Sogovorniki: Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, Andrej Gnezda, generalni direktor direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Léa Auffret, svetovalka za mednarodne zadeve pri Evropski potrošniški organizaciji, Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije.

Tokratna reportaža je lahko zamisel za planinski izlet po marsikomu neznanih krajih, umik v samoto, pa tudi knjižni namig. Marjan Bradeško, sicer magister računalništva, je začel pisati že v osnovni šoli in nadaljeval s članki za Planinski vestnik. Avtor dveh popotniških vodnikov in dveh poslovnih priročnikov je v svoji zadnji knjigi Hodim, torej grem, ki je njegovo prvo leposlovno delo, opisal marsikomu neznane kraje, ki jih je raziskal in prehodil.Eden takih leži na najsevernejših obronkih Trnovskega gozda, kjer so za nekoč velikimi kmetijami ostali le razvaline in prelepi razgledi, tudi na Julijce, ki od tam niso prav pogosto ujeti v objektiv. Knjiga je izšla pri Planinski založbi, pri kateri prav s planinskim leposlovjem skušajo ljudem približati tudi take ne najbolj poznane in obiskane hribe, kot je vrh Skopice, na katero nas je vodil Marjan Bradeško.

Original interview with Sir Roger Penrose: In edition of FrekvencaX, the guest was Roger Penrose, a highly eminent figure in the world of mathematical physics, often associated with Stephen Hawking. Throughout his long career, Penrose has made significant contributions, particularly in the theory of general relativity. He is also the author of the so-called Penrose-Hawking theorems on singularities, which brought him the Nobel Prize. In the podcast, we explore with him what is considered fashionable in modern physics, what constitutes faith, and what falls into the realm of fantasy. We also touch upon the question of how to 'calculate' understanding in artificial intelligence and how enigmatic brain physics is. Author: Maja Ratej Gost v Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem v teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tudi tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado. V oddaji se z njim sprašujemo, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo pa se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov. Z njim se je pogovarjala Maja Ratej.Pogovor s prevodom. 

Te dni smo v mislih že pri skakalcih v Planici, zato tudi petkovo reportažo na Valu selimo tja. A ne na skakalnice, ampak v prostor tik ob njih. V Nordijskem centru v Planici so namreč nedavno zagnali človeško centrifugo, posebno napravo, v kateri človek leži, z vrtenjem pa lahko poljubno spreminjajo vpliv gravitacije nanj. Planiški laboratorij, v katerem delujejo raziskovalci Instituta Jožef Stefan, je ena izmed le treh ustanov, v katerih bo Evropska vesoljska agencija iskala odgovore na vprašanje, ali bi bilo s takšno napravo smiselno opremiti vesoljska plovila in habitate na Luni in Marsu.Raziskovala sta Nik Škrlec in Maja Ratej. Pomagal jima je glavni raziskovalec prof. dr. Igor Mekjavić, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta Jožef Stefan. Poslušajte tudi:  Radiovedni z Nikom: Kako gravitacija vpliva na naše organe?

Študenti Višje strokovne šole BIC Ljubljana so se kot edina evropska šola uvrstili med deseterico izbranih v finale mednarodnega Nasinega kulinaričnega izziva za pripravo astronavtskega zajtrka. Žirijo so prepričali z zasnovo posebnega ješprenja s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem, jed zmagovalne ekipe, ki bo znana sredi aprila, pa bo Nasa tudi vključila v prehrano astronavtov. Mentorica Katarina Smole in ena od študentk v ekipi Hana Wolf opisujeta, kaj vse zahteva zasnova zajtrka za pogoje mikrogravitacije na vesoljski postaji.

Kakšen je položaj kulturnih ustvarjalk? Več moških kot žensk uživa poklicno stabilnost in zaposlitev za polni delovnik v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, kaže poročilo "Ženske v umetnosti in kulturi – umetnice, ne muze". Ženska dela predstavljajo le 3 do 5 odstotkov stalnih zbirk po Evropi in Združenih državah Amerike. Da moški svojo kariero lažje usmerjajo kot ženske, ugotavlja UNESCO. S takšnimi in podobnimi temami se predstavljajo tudi avtorice na Festivalu dokumentarnega filma, ki se je pri nas začel v sredo, na spolno diskriminacijo v umetnosti in kulturi s prizadevanjem za izboljšanje delovnih pogojev za ženske na teh področjih pa nenehno opozarjajo tudi na festivalu Mesto žensk, ki se je odvil pred kratkim. Kakšen pa je položaj žensk v neinstitucionalnih gledališčih?

Vpisi na srednje šole in fakultete so že v polnem teku in po dolgih letih precej pičlega zanimanja za poklice v gradbeništvu, letos kaže, da je zanimanja precej več. Osnovnošolci lahko poklice spoznavajo tudi na posebnih tehniških dnevih, ki jih organizirajo fakultete. Beton in preostale materiale ter konstrukcije pa tudi malo drugačne delavnice s področja gradbeništva, geodezije in vodarstva spoznavamo na tehniškem dnevu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Število pi predstavlja razmerje med premerom kroga in njegovim obsegom. Njegove decimalke se nizajo v neskončnost in se nikoli ne ponovijo. To pomeni, da verjetno vsebujejo tudi vaš rojstni datum, EMŠO, ali pa morda številko vašega bančnega računa. 14. marec velja za dan števila pi, za svojega si ga je izbrala tudi matematika. Prav tako se je na ta dan rodil Albert Einstein in umrl Stephen Hawking.O vsem naštetem z dekanom Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Janezom Bončo.

Smo globoko v Tednu možganov, v izvirniku BrainAwarenessWeek, ki je mednarodna akcija, pri kateri sodelujejo različne organizacije z vsega sveta. Vsako leto se tretji teden marca odvijajo številni dogodki, ki ozaveščajo tako laično kot strokovno javnost o koristih raziskovanja in poznavanja živčevja in možganov za posameznike in družbo.Pri nas pa ta teden nadgradimo še z današnjim slovenskim dnevom možganov, ki vse od leta 2016 poteka pod okriljem Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa. S članicama društva dr. Majo Bresjanac in Lano Blinc se je Maja Ratej ob tej priložnosti pogovarjala o projektu za najmlajše Robijev kovček, v katerem so tudi namigi, kako lahko vsi ohranjamo naše možgane v kar najboljši kondiciji.

V Ljubljani so včeraj na svoj račun prišli šahisti in šahistke ter vsi, ki jih ta kraljevska igra zanima. V naši prestolnici je svojo novo šahovsko knjigo predstavljala najuspešnejša šahistka vseh časov, Madžarka Judit Polgar.