Claim OwnershipAktualno 202
Subscribed: 50Played: 2,174
Subscribe
© (C) RTVSLO 2023
Description
Aktualne vsebine Vala 202.
548 Episodes
Reverse
V 77. letu starosti je umrla novinarka in publicistka Manca Košir, so potrdili v krogu njene družine. Poklanjajo se ji mnogi znani Slovenci, na ministrstvu za kulturo pa pravijo, da njeno slovo pomeni "velikansko izgubo za celotno slovensko kulturo".
"Beremo tisti, ki znamo biti v samoti in tišini. Ker ko beremo knjige mi, hkrati knjige berejo nas in to potovanje globoko vase je najpomembnejša človekova avantura," je lani v intervjuju za časopis Dnevnik dejala novinarka in publicistka Manca Košir, ki je včeraj odšla na zadnjo avanturo, v onostranska mesta, na tem pa nam bo ostala v spominu kot tista profesorica, ki je vedno poudarjala pomen bralne kulture in slovenskega jezika. Kot prostovoljka Hospica se je zavzemala za dostojno staranje in medgeneracijsko sožitje.16. maja 2010 je bila Nedeljska gostja Nataše Zanuttini.
Letos mineva 15 let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo sto let od začetkov tovarne Mura, ki je bila v svojih zlatih letih evropski tekstilni velikan. To so zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti.
O delu, delavkah in delavcih, izčrpavanju tovarn in ljudi pripovedujejo ljudje, ki jih tako ali drugače povezuje tekstilna tovarna Mura. Sogovorniki:
Silva Mlinarič in Vesna Pavel, obe sta bili Murašici, tako so rekli delavkam v Muri;
Borut Meh, od 2002 do 2007 predsednik uprave v družbi Mura;
Aleš Černi, krojač in modni oblikovalec, njegova mama je bila šivilja v Muri;
dr. Nina Vodopivec, antropologinja, ki se raziskovalno posveča procesom postsocialisične tranzicije, proučuje delavke in delavce, ki so pogosto spregledani in utišani.
Zapiski:
To so naši hrbti, to so naše roke, 1. del;
To so naši hrbti, to so naše roke, 2. del;
To so naši hrbti, to so naše roke, 3. del.
Na Vipavsko dolino je krasen razgled tudi s Sinjega vrha, od koder se vidi vse do Istre in Benetk. Več kot 1000 metrov visok vrh je tudi izhodišče za ogled nekaterih zanimivosti, na primer otliškega Okna, ledenic in smrekove Drage.Zadnja leta pa Sinji vrh postaja poznan tudi po sirih, ki so prav gotovo posebni po okusu in po tem, da zorijo v skritem rovu v osrčju gore. Poskusite jih lahko v penzionu Sinji vrh, tega vodi Kristijan Vidmar, ki skupaj z Davidom Ličnom stoji za butično sirarno Golden Ring Cheese.
S pevcem in kitaristom skupine Jet Black Diamonds Urbanom Koritnikom se spominjamo, kako je bilo začenjati svojo glasbeno pot v Vipavski dolini. Z njihovim menedžerjem in organizatorjem ajdovskega glasbenega festivala z dušo Ale v Pale Urbanom Repičem pa o tem, kako so lokalci sprejeli njihov festival. Pomudili pa smo se tudi pri Sladkih problemih.
13. junija 1969 je bila ustanovljena Pot kurirjev in vezistov Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Z več kot 1000 kilometri dolžine je po oceni številnih ena najlepših transverzalnih poti v Sloveniji. Na poti je 88 kontrolnih točk, povzpeti pa se je treba na 41 vrhov, višjih od 1000 metrov, najvišji je Snežnik.Pot kurirjev in vezistov je označena z zelenimi smerokazi z znakom, ki predstavlja silhueti kurirja in kurirke s titovko in s pogledom, uprtim v prihodnost, ter rumeno-modro markacijo. Tudi po tej več kot 1000 kilometrov dolgi poti so nekateri že tekli, ultramaratonec Radovan Skubic - Hilarij jo je pretekel v celoti.
Sogovorniki:
Zora Sušnik, predsednica Društva prijateljev poti kurirjev in vezistvo NOV Slovenije
Radovan Skubic - Hilarij, ultramaratonski tekač in kolesar
Iz Ajdovščine izhajajo številni kulturni ustvarjalci. Med vidnejšimi so slikar, grafik in fotograf Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar in Milan Klemenčič, začetnik slovenskega lutkarstva. O kulturi v mestu govorimo z Arturjem Lipovžem, direktorjem Lavričeve knjižnice v Ajdovščini.
Turizem ima pomembno vlogo v Vipavski dolini, čeprav kot pravi Janja Lazar, strokovna sodelavka za razvoj turizma pri Občini Ajdovščina, niso najpopularnejša turistična destinacija v Sloveniji. Vseeno pa vsakega gosta domačini z veseljem sprejmejo. Od prelepe narave, prijetne burje pa vse do izvrstne kulinarike, vse to ima Vipavska dolina. Zapovrh imajo tam tudi bogato rimsko dediščino, ki so nam jo predstavili.
Vipavska dolina v zadnjem desetletju postaja vse bolj prepoznavna predvsem zaradi odlične gastronomske ponudbe, bogate naravne in kulturne dediščine ter raznovrstnih možnosti za dejavnosti v naravi. Kombinacijo vsega smo izkusili na kolesarski turi od Ajdovščine do Vipavskega Križa.Vodili so nas:
Jani Peljhan, lastnik turistične agencije Wajdušna
Veronika Koren, turistična vodnica na destinaciji Vipavska dolina
Dean Batista, turistični vodnik in organizator pri agenciji Wajdušna
Mirjana Bužanin, lastnica trgovinice Darovi Vipavske v Vipavskem Križu
Ajdovščina ima večstoletno industrijsko dediščino, moč Hublja je v tem okolju v različnih obdobjih spodbudila veliko podjetniških začetkov. In ravno iz Ajdovščine prihaja eden izmed najbolj znanih slovenskih podjetnikov Ivo Boscarol, ustanovitelj Pipistrela in inovator na področju električnih letal.
V našem terenskem studiu v Ajdovščini se pogovarjamo z Boštjanom Mikužem, direktorjem in enim izmed pionirjev prireditve Ultra Trail Vipava Valley. To je edini slovenski tekaški dogodek, kjer tekmovalci lahko pretečejo 100 milj.Dogajanje pa se v Ajdovščini začne že prej. Že v četrtek so začeli z registracijami tekačic in tekačev. Nekaj smo jih ujeli tudi pri vpisu in zbrali njihova pričakovanja. Na Lavričevem trgu smo pospremili tudi otroške teke, zvečer pa še tekačice in tekače, ki so se spopadali s 165 in 110 kilometri.
Vsako zadnjo sredo v aprilu obeležujemo mednarodni dan psov vodnikov. Tako je že dobrih 35 let, odkar so leta 1989 ustanovili Mednarodno zvezo psov vodnikov in razglasili ta dan.Pes vodnik je nepogrešljiv pripomoček in prijatelj slepi osebi, ki mu pomaga in olajša življenje. S slepim gre povsod: na banko, v službo, v gledališče, po opravkih, tudi tja, kamor psi sicer ne smejo. Pes vodnik je v službi, ko ima na sebi oprsnico in vodilo, ki ga z levo roko drži slepa oseba, v desni pa belo palico.
V oddaji tudi o tem, kako psi vodniki pomagajo slepim, kako te pse šolajo, kateri so primerni za vodnike in kateri ne.
Sogovorniki:
Sabina Dermota,
Maja Golob, vaditeljica psov ter
Matjaž Zanut, Kinološka zveza Slovenije in član komisije za pse vodnike.
Zakaj se nekateri mladi odločajo za kmetovanje? Kako se prebijajo skozi papirologijo in birokratske absurde? Zakaj trepetajo, ko na primer ob cvetenju viljamovk, tik preden jih ujamejo v steklenice, zapade sneg? Kaj se dogaja z malimi kmetijami, kaj z ekološkimi? In kaj lahko prispeva dopolnilna dejavnost, kot je turizem? Tudi to so vprašanja, na katera bomo slišali odgovore v reportaži s turističnih kmetij podravske in pomurske regije, ne bo pa manjkal niti recept za ajdovo pokovko.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih počutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Kako naj se odzovejo? Kako je danes sploh mogoče govoriti o upanju? V času, ko se vrstijo katastrofe, vojne in izredna stanja?
Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo doslej, nastalo iz običajne zvezde. Bližina njenega odkritja omogoča veliko bolj podroben študij lastnosti in nastanka črnih lukenj, ki so več desetkrat masivnejše od našega Sonca.
Odkritje črne luknje, ki ima skoraj 33 Sončevih mas in ki je od Zemlje oddaljena 1950 let potovanja svetlobe v smeri ozvezdja Orla, so objavili v torek v ugledni reviji Astronomy and Astrophysics.
Sogovornik:
dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UL
Slovensko lutkarstvo na avstrijskem Koroškem živi že pol stoletja in ob tej častitljivi obletnici koroški lutkovni ustvarjalci gostujejo v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Danes bodo odigrali svoje uprizoritve, predvajali dokumentarni film ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile njihovo delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah njihovih predstav. Jubilejna uprizoritev, ki prihaja na naš oder Mrličožerec se tako ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem.
Skoraj ne mine dan, da policisti ne bi poročali o goljufijah preko spleta. Ljudje še vedno nasedajo in po telefonu sporočajo osebne podatke. Korak do izpraznitve transakcijskih računov je nato zelo kratek. Kriminalisti so na območju policijske uprave Koper letos obravnavali 80 spletnih prevar v vrednosti skoraj milijon evrov. Če vam kdo po telefonu ali prek spleta ponuja bajne zaslužke ste lahko 100% prepričani, da gre za takšno ali drugačno obliko goljufije. In še to: vaša banka na ta način od vas nikoli ne bo zahtevala ne osebnih podatkov ne podatkov o bančnem računu ali bančni kartici. Pravzaprav je dovolj da veste to.
Letos mineva 40 let od izgraditve cestnega mostu čez Sočo v Solkanu. O graditvi sabotinske ceste, katere del je bil tudi most z urbanistom in arhitektom Tomažem Vugo. O tehnoloških izzivih gradnje mostu govori gradbeni inženir Gorazd Humar, ki je bil med graditvijo v vlogi tehnologa pri postavitvi odra in ločne konstrukcije. Najprej pa spomine na čase, ko so se Brici v Novo Gorico vozili čez Italijo oziroma čez Vrhovlje in Plave, z nami deli Majda Korenjak iz Podsabotina.
Potem, ko se je v Mariboru zaslišala sirena za začetek neposredne nevarnosti, so najdeno letalsko bombo na gradbišču na Teznem uspešno dezaktivirali. Nekaj minut pred 11.00 je sirena naznanila konec nevarnosti. Ljudje, ki so se zjutraj morali umakniti iz območja se lahko vrnejo, preklicana je tudi prepoved zadrževanja na prostem na območju od 400 do 600 metri od najdišča.
S prizorišča se oglaša Sara Zmrzlak.
Letošnja vseslovenska skupnostna prostovoljska akcija Dan za spremembe nosi naslov Z zlato lopato nad vsako zagato. Po celotni državi poteka več kot 160 različnih prostovoljskih akcij. Tako lahko vsak posameznik za en dan postane prostovoljec. In morda se tako tudi navduši za prostovoljsko delo, sporoča koordinator projekta pri Slovenski filantropiji Jaša Rajšek.
V Mariboru so 80 let po silovitem bombardiranju zavezniških letal še vedno prisotne ostaline tistih časov. Možnost najdbe neeksplodiranih bomb je ob dejstvu, da so jih na mariborskem območju odvrgli skoraj 16 tisoč, razmeroma veliko, hitrost njihovih odkritij pa večinoma narekujejo infrastrukturni projekti.
Pred nedeljsko dezaktivacijo zadnje, ki jo so našli v bližini nekdanje tovarne letal, se zazremo v leto 1944, zatem pa pogledamo v leto 2024.
Spregovori Oskar Neuvirt, upokojeni poveljnik regijskega štaba in pirotehnik, ki je v poklicnem življenju opravil več ducat intervencij.
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States