Jutro 202

Mnogi v tem obdobju opažajo utrujenost in pomanjkanje energije, kar pogosto pripisujejo spomladanski utrujenosti, ki je lahko v kombinaciji s predvolilnim obdobjem še izrazitejša. Specialistka javnega zdravja dr. Doroteja Kuhar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnjuje, da gre za kratkotrajno stanje, ki običajno traja do enega meseca in se ne stopnjuje, zato ga je mogoče obvladovati. V primeru hujše ali dolgotrajnejše izčrpanosti je priporočljiv pregled pri zdravniku.

Denar je sveta vladar. V odraslem svetu je res osrednji igralec, preverjamo pa, kako velik vpliv ima v otroški realnosti. Na vprašanja tokrat odgovarjajo otroci z OŠ Lenart in OŠ Draga Kobala Maribor, podružnica Brezje.

Domača spletna serija Renato, ki pripoveduje zgodbe iz zakulisja delovanja lokalne televizije, je postala spletna uspešnica.Scenarista Jan Štefančič in Bor Šparemblek razmišljata o zavrnitvah, potrditvah, Youtubu, algoritmih in realnih všečkih ljudi, ki so kljub številnim platformam vest o dobri vsebini najpogosteje širili od ust do ust. Priporočamo ogled serije Renato na Youtubu.

Če imaš rad avtomobile, boš avtomehanik. Če rad ustvarjaš, boš slikar. Če rad pečeš torte, boš slaščičar. Logika v otroških očeh je precej jasna. V službi delaš to, kar imaš rad. Z osnovnošolci z OŠ Lenart smo klepetali o tem, zakaj pa toliko odraslih vseeno hodi v takšno službo, ki jim ni všeč.

Že zdaj poslušamo, v naslednjih tednih pa bomo še pogosteje slišali besede "leva, desna, sredina". Zelo zapleteni politični pojmi, ki pa jih brez težav razvozlajo tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani.

O umetni inteligenci tokrat razmišljajo mladi.V Ljubljani so se zbrali na Olimpijadi umetne inteligence. Tekmovanja se je udeležilo približno 100 dijakov iz 25 držav.

Že nekaj let poslušamo, da javni ali nasploh mainstream mediji lažejo, da so izgubili kredibilnost, da so v službi neke svetovne zarote in da jim ne gre več zaupati. Narativ gre naprej v smeri, da imamo k sreči dostop do orodij množične komunikacije, ki se jim reče družbeni mediji, prek katerih lahko vsak nagovarja ves svet tako rekoč brez omejitev in cenzure. A hitro pridemo do paradoksa, da ne verjamemo več nekomu, ki se poklicno ukvarja s poročanjem o dogodkih, hkrati pa svoje mnenje oblikujemo po predlogah, ki nam jih ponujajo na družabnih omrežjih nekdanji kriminalci, nekdanji prodajalci krem za gube ipd. Ljudje, ki so si ustvarili doseg, zdaj pa ga poskušajo vnovčiti še na političnem polju. Ali so spletni akviziterji res bolj zaupanja vredni kot nekdaj edini vir informacij – množični mediji?

O čem govorimo, ko govorimo o tehnologiji v športu? O odločanju sodnikov, ki temelji na videoposnetkih? Pa tudi o algoritmih, ki izračunajo verjetnost, da se je nekaj zgodilo, čeprav človek tega s prostim očesom ni zaznal. Ali zaradi tehnologije izgubljamo človeške sodnike v športu? In kateri športi so samo še športi, brez tehnologije?Gost odbitega jutra je Vasja Rastoder, računalniški inženir in velik ljubitelj športa.

Oddaja Izštekani to pomlad nadaljuje z gostovanjem v ljubljanskem Cankarjevem domu. V Linhartovi dvorani se bodo do poletja izštekali trije bendi, nekateri prvič, spet drugi so si že prislužili status izštekanih veteranov. Kdo? Kdaj? Najprej Koala Voice, 12. marca.

Malček drugače razmišljamo. V prevodu: posvetimo se zelo resnim in odraslim temam. Celo takim, ki niso za otroška ušesa.

Anuška Delić je preiskovalna in podatkovna novinarka, ustanoviteljica in odgovorna urednica Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro ter regionalna urednica za Balkan pri projektu Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP). Pravi, da trenutno novinarji po celem svetu preiskujejo Epsteinove dokumente. Gre za obsežni dosje, ki je za enkrat dolg tri milijone in pol strani, obsega 180.000 kosov slikovnega gradiva in 2000 posnetkov, dokazov o poslih finančnika, zvodnika, obsojenega spolnega prestopnika, pedofila Jeffreya Epsteina. Pripoveduje, na kaj je naletela sama in kdaj je zgodba v javnem interesu, pa tudi, kakšen bi lahko bil epilog za nekatere svetovne voditelje, bogataše, vplivneže, razkrinkane moralne oporečneže, prestopnike ter vpletene v kriminalna dejanja. Foto: Reuters

Kava je več kot očitno zelo pomemben del odraslega sveta. Raje ne pomislimo, kaj bi se zgodilo, če ne bi prejeli svojega dnevnega odmerka. Mi odgovora nismo iskali, so ga pa zato ponudili osnovnošolci z OŠ Lenart.

Predvsem v tujini se pojavljajo po večini mladi moški, ki v javnosti berejo knjige. Želijo biti kot intelektualci, videti pametno in so odgovor na družbo, ki v javnosti ne odloži telefona. Tudi če jih vsebina knjige zares ne zanima, je pomembneje, da ustvarijo vtis drugačnosti.O fenomenu performativnega branja razmišlja Nina Kožar, ljubiteljica knjig in branja, idejna vodja Knjigobežnic, hišic za knjige, ki so postavljene po številnih krajih po Sloveniji. 

Ideji prihajata z dveh nasprotnih političnih polov. Prvi trdi, da se zrelejši ljudje bolje odločajo, drugi pa, da naj o svoji prihodnosti odločajo tudi mladi (mlajši) ljudje. Gremo torej navzgor ali navzdol? Ali pa bi bilo najbolje ostati kar tu, kjer smo zdaj?

Po prvi resni pošilji snega to zimo je zimska pravljica v dolinah žal bolj ali manj končana. Nas pa redke zaplate ledu na pločnikih še opominjajo na to, kako lepa in bela je bila Slovenija še v začetku tedna. Tudi zato je danes oddaja Malček drugače snežno obarvana. Danes o tem, zakaj se odrasli snega najprej razveselimo, potem pa se ga zelo hitro tudi naveličamo. Razmišljajo tretješolci z OŠ Lenart.

Wikipedija, največja spletna enciklopedija, praznuje 25 let! 15. januarja 2001 je nastala angleška različica, le leto dni pozneje tudi slovenska, ki šteje približno 200 tisoč gesel v slovenskem jeziku. Zdi se nemogoče, da je Wikipedija preživela v spletnem svetu, v katerem prevladujeta komercializacija in profit z vrednotami, kot so transparentnost, znanje, dostopnost. Ustvarjalci in uporabniki samokritično priznavajo, da je danes uporabniška izkušnja na Wikipediji že arhaična, vendar ji je kljub poplavi tehnoloških rešitev in vseprisotnosti klepetalnih robotov uspelo preživeti.O Wikipediji nekoč in danes razmišlja dolgoletni član slovenske wikiskupnosti Jernej Polajnar.

Pa smo spet tam: s tem tednom je marsikoga po denarnici udaril dvig cen parkirnin v Ljubljani. Pa je ta ukrep res koristen za prebivalce mesta, kot pogosto trdijo župani?

Leto smo začeli precej zmagovalno. V mislih imamo športno področje, predvsem zmagi Domna in Nike Prevc na obeh novoletnih skakalnih turnejah. Kar je zelo lepa napoved pred olimpijskimi igrami. Če športniki zmagajo, kako bi jih nagradili tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani? Tukaj so ideje.

V uredništvu Vala 202 smo pregledali statistiko predvajanih pesmi v letu 2025 in prišli do zanimivih in spodbudnih zaključkov. - Med 100 največkrat predvajanimi skladbami je kar 91 domačih skladb. Tri največkrat predvajane pesmi so Kej si – Generator (131), Jasno je nebo – Generator (108) ter Love Don't Mean A Thing (For A Girl Like You) – Plateau (105). Med najbolj predvajano deseterico se znajdejo še Mrfy, Regen, LPS, Ember, Ranr ter Haiku Garden. - Najbolj predvajana tuja pesem, Birds Of Feather – Billie Eilish je pristala na 8. mestu. - Med 20 največkrat predvajanimi je kar 65% skladb izšlo v letu 2025, kar dokazuje, da Val 202 stremi k predvajanju nove glasbene produkcije. - V preteklem letu smo predvajali več kot 21 000 različnih skladb, od katerih se jih je več kot 11 tisoč predvajalo le enkrat. - Oddajni čas Vala 202 v letu 2025 je bil 6935 ur, od tega 55 % je bilo glasbe – skupno kar 3815 ur predvajalnega časa. - Največkrat predvajana skladba v lanskem letu s 131 predvajanji predstavlja le 0,3 % vse predvajane glasbe. - Prvič v zgodovini spremljanja statistike prvi dve največkrat predvajani skladbi podpisuje isti izvajalec. Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2025: https://open.spotify.com/playlist/3uepsRVC0mOBRwlcXIHVXu

Cene Prevc je ... Cene. Skakalec, ki je za praznike vedno zaseden, po karieri pa gostinec, standupovski komik, podkaster, komentator ... Skratka nekdo, ki ga nikoli ni doma, še posebej pa ne za praznike. Boris in Tadej v prazničnem Jutru v dvoje gostita ljudi, ki za praznike nikoli niso doma. Ker delajo praznike vsem nam preostalim.