Izšlo je

Literarni opus Kaje Teržan trenutno obsega štiri knjige poezije in roman za odrasle ter pesniško knjigo za mlade bralce. Njen pesniški knjižni prvenec iz leta 2015, Delta, je bil nominiran za Veronikino nagrado; za drugo pesniško zbirko Krog pa je Kaja Teržan prejela Jenkovo nagrado. Letos je pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph izšla njena knjiga poezije z naslovom Omamori. Avtorica v njej nadgrajuje vprašanja identitete in avtentičnosti posameznika, ki so zaznamovala že njene prejšnje knjige; pri tem v ospredje stopajo telesnost, spomini, nezavedno in nezaceljene čustvene rane, iz katerih črpa njena pesniška govorica. Omamori bralcu sugerira, da so poti do samorazumevanja neločljivo prepletene z obujanjem stika z notranjim otrokom, hkrati pa osvetljuje tudi nenehno napetost med potrebo po budni samoti in željo po človeški bližini.

Kaj se mora zgoditi, da naše predsodke zamenja človečnost? Kako strah in boj za samoohranitev določata naša srečevanja in sobivanje z drugim? Kako nas ta drugi sooblikuje in kdaj nas najbolj zaznamuje? Je beg postal eksistencialno stanje sodobnih mladih? To je le nekaj vprašanj, ki jih odpira razgiban, napet in pronicljiv roman Kjer teče košuta avtorice Maje B. Kranjc. Delo je izšlo pri Mladinski knjigi, Maja B. Kranjc pa je zanj prejela letošnjo nagrado Modra ptica.

Matej Pollick, letošnji prejemnik nagrade Arsova lastovka za najboljšo kratko zgodbo, je po izobrazbi pravnik in se poklicno ukvarja s področjem skladnosti poslovanja, etike in integritete. Ob tem je tudi plodovit ustvarjalec; njegov literarni opus obsega zbirko pravljic, štiri dramska dela in devet romanov, zadnji med njimi je Preobrat, ki je izšel pri založbi Litera. V njem nas Pollick z napeto zgodbo, polno trupel in spletk, popelje v svet hibridnega kapitalizma in sistemske korupcije, v svet, kjer se meja med politiko, gospodarstvom in organiziranim kriminalom povsem zabriše. V središču avtorjevega zanimanja v tem delu so vzroki, ki posameznika pripeljejo do zloma osebne integritete, torej do delovanja, ki je v nasprotju z njegovimi etičnimi vrednotami.

Prevajalka in pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič se je s knjižnim prvencem Pravi kot iz leta 2021 uveljavila kot mojstrica pesniškega minimalizma; javnost je na svoje pesniško ustvarjanje opozorila že prej: ob revijalnih objavah poezije je leta 2003 zmagala na mednarodnem natečaju za najboljši haiku, trikrat je bila polfinalistka Pesniškega turnirja, leta 2019 pa je prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši pesniški cikel. Za prevode poezije je leta 2016 prejela nagrado Lirikonov zlat. Štiri leta po izidu prvenca je pri Književnem društvu Hiša poezije izšla njena druga pesniška zbirka Od daleč. Knjigo zaznamuje tematika izgube, ki jo avtorica razpira z dialektiko med bližino in varno razdaljo.

Kako ostati zvest sebi in preživeti v svetu, ki je izgubil kompas? Kje iskati sidrišče in kako osmisliti svoj obstoj? Kako, če sploh, dejavno sooblikovati stvarnost, ki jo vse bolj oblikuje agresija in v kateri ti je najbližji drugi neskončno daleč? To je le nekaj vprašanj, ki jih odpira roman Modra svetloba, tretja prozna knjiga Muanisa Sinanovića. Sinanović tudi v tem svojem delu brezkompromisno nastavi ogledalo družbi in analizira njene predsodke, hinavščino, izključevalnost, pa tudi površinskost sodobnega, z digitalno tehnologijo prežetega sveta. Roman Modra svetloba je izšel pri založbi Beletrina.