Izšlo je

Blaž Iršič je bil nekoč panker, pevec in avtor skupine Pogo, zadnja leta pa je predvsem dober pesnik. To je dokazal tudi s svojo tretjo pesniško zbirko Parada heteroseksualcev, z energično poezijo, v kateri so modrostni prebliski, provokacije, neposrednost in modernistična igra eno in še kaj. Skratka, poezija, ki jo lahko berete večkrat, se k njej vračate in odkrivate nove in nove pesnikove domisleke. Več o zbirki Parada heteroseksualcev, objavljeni v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Prevajalka in publicistka Urša Zabukovec je odlična poznavalka življenja in dela Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. To je dokazala tudi s podrobnimi analizami v svoji najnovejši knjigi La Routine, Dostojevski in transhumanizem, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. S primerjavami današnjega sveta in sveta Dostojevskega je prepričala tudi žirijo za Rožančevo nagrado. Z letošnjo Rožančevo nagrajenko se v Izšlo je pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Pisatelj Avgust Demšar je svoj trinajsti roman Vrelec življenja objavil (tako kot nekaj predhodnih) pri založbi Pivec. Tudi z najnovejšim romanom si je pisatelj zadal kar nekaj izzivov in tudi tokrat mu je uspela vrsta potez. Roman se začne s sanjskim prizorom, ob katerem se bralka in bralec lahko sprašujeta Kdo sanja. Nakar sledi niz prizorov v zdravilišču (hote brez navedenega imena): ko bralec spoznava obiskovalce in obiskovalke spoznava romaneskne like z zavestjo, da bo prej ko slej kdo izmed njih mrtev in kdo drug morilec. Toda pisatelj si vzame čas in tako se truplo pojavi šele na devetdeseti strani. In ker je truplo odkrila Vrenkova soproga, Vrenko sam pa je na terapiji, se upokojeni detektiv hitro znajde do vratu v primeru. Preiskovalec posluša svoje občutke, toda hkrati je upokojenec in zato ima precej zvezane roke. Sicer ni prvič, da Demšar razplete zgodbo z obširnim epilogom, toda tokratni epilog ima vsaj nekaj vznemirljivih potez. Morda bosta bralka in bralec tvegala z odgovorom na vprašanje o sanjavcu (ki ponuja iztočnico za še kak roman), morda se bosta znašla v etični dilemi, morda pa bosta samo čakala na nov Demšarjev roman. Avtor ga že piše, več o romanu Vrelec življenja pa pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.

Danski pisatelj Peter Høeg je zaslovel z romanom Gospodična Smilla in njen občutek za sneg. Roman je poslovenil Janko Moder, po njem so posneli tudi film, ki kljub solidni igralski zasedbi ni vzdržal koraka z literarno predlogo. Tudi z romanom s skrivnostnim naslovom Otroci skrbnikov slonov je Høeg dokazal, da zna ustvariti napeto, razgibano, že kar brbotajočo pripoved. Romaneskna zgodba se zaplete najverjetneje na izmišljenem danskem otoku, razpleta in razplete pa se v danski prestolnici, da bi se literarni vrvež umiril v domačem kraju in na pragu domače hiše. Likov v romanu je kopica, tako kot je v njem vrsta zapletov in zastranitev, toda v ospredju so trije mladi, brata in sestra, ki iščejo izginule starše. Roman pripoveduje najmlajši brat (do 128. strani ne izvemo, kako mu je ime), predvsem pa pripoveduje z izjemno kondicijo, z vrsto domislic, tudi pikrih. Ali je takšna pripoved verjetna, ostaja dilema, ni pa dvoma, da je berljiva. Roman je izšel pri založbi Sodobnost International, poslovenil ga je Darko Čuden. Več o romanu in nekaj malega o sebi pove prevajalec v pogovoru z Markom Goljo (v Izšlo je). Nikar ne zamudite.

Zbirka Kondor ima zelo pomembno mesto v slovenskem literarnem sistemu. Uvrstitev slovenskih avtoric in avtoric v zbirko lahko namreč pomeni korak h kanonizaciji avtorice ali avtorja. V minulih letih sta tako izšli knjigi izbranih pesmi dveh slovenskih pesnic, zagotovo nekoliko prezrte Ade Škerlj (1924-2009) in Saše Vegri (1934-2010). Knjigo izbranih pesmi Saše Vegri z naslovom Obhod v času je uredila Varja Balžalorsky Antić. Izbor ob običajnem aparatu vsebuje pesmi iz vseh pesničinih zbirk in odlomke iz njenih refleksij. Urednica izbora je v pogovoru z Markom Goljo (med drugim) poudarila, kako je pesnica iz zbirke v zbirko razvijala svojo poetiko in da je vsaka zbirka prelomno dejanje; z zbirko Konstelacije je najverjetneje ustvarila enega izmed vrhuncev modernistične lirike na Slovenskem. Več pa v Izšlo je, ki vsebuje tudi dve pesmi Saše Vegri v pesničini interpretaciji. Nikar ne zamudite.

V zbirki Črna skrinjica pri Literarnem društvu IA (njen spiritus movens je pesnik, organizator pesniških dogodkov in montažer na Televiziji Slovenija Dejan Koban) je že pred časom izšla pesniška zbirka z naslovom Jaz in jaz in jaz in jaz … Zbirko je napisala pesnica in dijakinja Ana Štular, spremno besedo je prispevala Hana Bujanović Kokot, pod ilustracije se je podpisal Andrej Štular, knjigo pa je še v temi prepoznavno in elegantno oblikoval Gal Grobovšek. Več o svoji pesniški prvenki – ki zagotovo nadaljuje tradicijo vznemirljivih pesniških zbirk, objavljenih v Črni skrinjici –, pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.

Leta 2005 je prevajalka in indologinja Vlasta Pacheiner Klander (1932-2025) v prestižni zbirki Kondor objavila antologijo vedskih pesmi z naslovom Ko pesem tkem. Istega leta je v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je predstavila odmaknjeni svet vedske poezije. S ponovitvijo omenjene oddaje se tako spominjano izjemne prevajalke, Sovretove nagrajenke, ki je obogatila slovensko prevodno književnost z vrsto dragocenih knjig (tudi s prevodom Bhagavadgite), arhiv Radia Slovenija pa z vrsto odličnih literarnih oddaj. Nikar ne zamudite.

Pesnica Miljana Cunta se je s svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (objavljeno pri Slovenski matici) ponovno predstavila kot odlična pesnica, v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je pa se predstavlja kot občutena razlagalka poezije in pesniške izkušnje. Njun pogovor je bil najprej objavljen na Programu Ars 28.12.2023.

Na naslovnici knjige Jutro ni bilo v načrtu je fotografski portret (delo DK) pesnika Toneta Škrjanca; pod naslovom je natisnjen podnaslov Zbrane pesmi 1977–2023. Skratka, na prvi pogled je knjiga že kar spomenik pesniku, vendar tak vtis nekoliko zavaja: Škrjančeva poezija kljub resnobnemu videzu knjige ni resnobna, pompozna, preresna, nasprotno. Njegova poezija je nekaj najbolj blagega, prepišnega, lahkotnega, presenetljivega, lepega, navdihujočega, sugestivnega, razpršenega. (To ne pomeni, da pesnik ne pozna robnih trenutkov, na primer z verzom danes je rana odprta.) Pesnik z osupljivo lahkoto ustvarja različna razpoloženja, svoje zapise o lastni življenjski izkušnji in doživljanju trenutkov pa zmerom znova prevede v univerzalne in hkrati enkratne podobe. Skratka, poezija, ki si zasluži Prešernovo nagrado. Več o knjigi, ki je izšla pri LUD Šerpa, poeziji in glasbi pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. (Prvič smo ga predvajali 11. julija 2024.)

Zdenka Kaplan v knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prvič objavljenim 30. junija 2022.

Jana Unuk je vrhunska slovenska prevajalka, ki je obogatila prevodno prozo in poezijo z vrsto odličnih prevodov vznemirljivih literarnih del. V najnovejšem letniku Nove lirike (pri založbi Mladinska knjiga; predzadnji je izšel leta 2022!) je objavila reprezentativen izbor poezije poljske pesnice Anne Świrszcyńske (1909-1984) z naslovom Džingiskan v kopalnici. Pesnico je knjižno predtem že predstavila leta 2018, ko je v zbirki Mozaiki pri LUD Literatura objavila njeno pesniško zbirko Baba sem. Že udaren in samozavesten naslov priča o tem, da se pesnica zaveda ženske usode in tematike ter da o njej piše sproščeno in naklonjeno do žensk. Kdor bi hotel spoznati pesničino poezijo, bi moral seči po obeh zbirkah – v izbor Džingiskan v kopalnici zbirka Baba sem namreč sploh ni vključena. To je seveda škoda: tako okrnjen izbor je prihranil nekaj strani, hkrati pa zamudil priložnost, da v optimalni obliki prestavi vznemirljivo pesnico. Je pa izbor v Novi liriki vseeno še kako dragocen: bralcu in bralki ponuja priložnost, da se seznani s pesničinim razvojem od avtorice precej hermetične lirike do poezije, ki se izvirno in brezkompromisno pogosto navezuje na življenjske izkušnje. Več o pesnici, njenem razgibanem življenju in poeziji pove Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, premierno objavljenem 26. septembra 2024.

Jasen sončen dan. Gospoda se srečata, eden ima odprt dežnik. »Saj ne dežuje, Toni!« »Ne, vem. Cementuje pa!« Glagola cementovati ne boste našli v slovarjih, čeprav lepo opisuje usodo prebivalk in prebivalcev Anhovega in srednje Soške doline. Njihova zgodba je premalo znana, zato je monografija magistrice Jasmine Jerant z naslovom Primer: Anhovo in s podnaslovom Med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo še toliko bolj dragocena. Pripoveduje namreč zgodbo o kapitalskem in tudi družbenem interesu za proizvodnjo azbesta in cementa, za prikrivanje škodljivosti proizvedenega in o pogumu posameznic in posameznikov, ki so leta in desetletja opozarjali in opozarjajo na škodljivost tovarne in njene proizvodnje. Zgodba o Anhovem je zgodba o interesu kapitala in državljanskem pogumu, hkrati pa tudi o veliki večini prebivalstva Republike Slovenije, ki Anhovega zaradi njegove »oddaljenosti«, »odmaknjenosti« ne opazi. Monografija je zasnovana kronološko in je izčrpno dokumentirana. Avtorica je zajemala iz vrste virov (uvodna smešnica je iz tovarniškega glasila Naš list!), tudi iz zaupnih dokumentov. V monografiji (izdala jo je Založba Mladinska knjiga) boste med drugim našli podatek, koliko odpadkov je takrat in takrat tovarna odvrgla v Sočo, v bistro hči planin. Nikar ne zamudite knjige in pogovora Marka Golje z magistrico Jasmino Jerant. (Pogovor je bil premierno objavljen 3. oktobra 2024.)

V začetku poletja se oziramo v šolsko leto 2026; eden izmed dveh izbranih romanov za maturitetni esej v tem letu je roman Na klancu, sicer tretji roman pisateljice, prevajalke in literarne kritičarke Tine Vrščaj. Avtorica je zanj prejela odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe, roman pa je bil tudi nominiran za nagrado kresnik in za nagrado Evropske unije za književnost 2024. Pogovor Marka Golje in Tine Vrščaj je nastal ob izidu knjige.

Pisateljica, prevajalka in aktivistka Suzana Tratnik je mojstrica kratke zgodbe. To je dokazala tudi z najnovejšo pripovedno zbirko Škarje, ki je leta 2023 izšla pri Založbi ŠKUC v zbirki Lambda. Zbirka vsebuje devet kratkih zgodb, napisanih z intenzivno, prepoznavno avtoričino pisavo. Za knjigo je Suzana Tratnik letos prejela Župančičevo nagrado. O zbirki Škarje se je s Suzano Tratnik pogovarjal Marko Golja.

Pesniško zbirko Tiho romanje k zadnji pesmi, ki je izšla leta 2010, je Ciril Zlobec označil kot temno, a morda od vseh njegovih najbolj vitalistično zbirko, saj je "preizkušena skozi smrt najdražjega človeka in kljub temu prisega na življenje." Kmalu, 4. julija, bo minilo 100 let od rojstva pesnika, ki ga je vseskozi spremljala metaforika rojstnega Krasa, akademika, prevajalca, novinarja, politika in urednika. Zlobec je nekaj let soustvarjal tudi naš radijski program in leta 2010 ga je na pogovor o zbirki, pisani "s srčno krvjo", povabil Marko Golja.

Naslov Zavladati vetru, pove v oddaji avtorica, je izbrala zato, »ker protagonistke skušajo vetru, ki je neizbežen, res zavladati. Vsaka s svojim pristopom, s svojo starostjo in načinom ter ljubeznijo, ki jo imajo v sebi.« Več o zbirki, v kateri so torej v glavnem planu ženske v različnih življenjskih položajih, soočene s tujstvom, nasiljem, hrepenenjem, travmami, partnerskimi konflikti itd., Mateja Gomboc pove v pogovoru z Markom Goljo. Njena zbirka je izšla lani pri založbi Slovenska matica.

"Če hočeš ohraniti upanje, moraš gori spodmakniti vznožje, kar je nemogoče, pa vendarle je v neskončnosti zmožno vse," pravi gostja oddaje Izšlo je Stanka Hrastelj. V pogovoru predstavi svojo pesniško zbirko Vznožje, ki je lani izšla v zbirki Črna skrinjica in jo gre brati kot celoto, pove pa tudi več o Krškem, lepi krajevni knjižnici in manjkajoči knjigarni. Nikar ne zamudite.

Pesnica Barbara Korun v zbirki z naslovom 'Vnazaj' zadržano, skoraj asketsko izraža osebno izkušnjo ob spremljanju matere na njeni zadnji poti. A ob tem čuti še eno smrt, namreč smrt človečnosti ob vojnah v svetu in genocidu v Gazi. Avtorica je prejšnji teden za zbirko prejela Cankarjevo nagrado, z njo se je že aprila pogovarjal Marko Golja.

Mateja Gaber, lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je predlani prevedla in uredila bogato antologijo nemške srednjeveške lirike 'Minezang', zdaj so pred nami pesmi Waltherja von der Vogelweideja izpred osmih stoletij. V knjigi z naslovom 'Ljubezen, kdo ti dal je moč?' je s svojim prevodom približala njegovo jezikovno in pesniško veščino, izraz njegove ljubezni do pristne ženske. Ženske ki ni namišljen ideal, ampak je iz mesa in krvi. V radijskem pogovoru osvetljuje tudi čas, v katerem je pesnik živel, njegove politične ideje in predvsem pomen njegovega pesništva.

Ana Svetel je za kratkoprozno zbirko Steklene stene nedavno prejela nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov kritiško sito. Njena zbirka obsega pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki je avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Premierno smo ga predvajali januarja letos v oddaji Izšlo je. Foto: Marko Golja