Jezikovni pogovori

Anuša Kodelja je dramska in filmska igralka, ki je lansko leto nastopila v osmih predstavah omnibusa gledaliških predstav Dodekalogija 1972 – 1983. Igrala je v kar osmih od dvanajstih predstav omnibusa, ki smo si ga lahko ogledali lansko leto v sklopu Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. V predstavah je nastopila v vlogi gluhega dekleta Anuše, ki je zanimiva tudi z jezikovnega vidika, o čemer smo se pogovarjali v oddaji Jezikovni pogovori.

Pred prvim nacionalnim dnevom branja, ki bo v četrtek 5. marca potekal pod sloganom Branje je veselje, sta gosta oddaje dr. Samo Rugelj in Renate Rugelj, iz založbe UMCO. V oddaji smo se vprašali, kaj lahko spremeni nacionalni dan branja.

Izteka se javna razprava za novi pravopis. Ta temeljni jezikoslovni priročnik nastaja v stalnem dialogu z javnostjo. Kaj lahko pričakujemo po večletni javni razpravi v Pravopisu 8.0, osmem po vrsti, kako velike bodo spremembe? Največje spremembe se nanašajo na napovedano odločitev pri veliki začetnici, pri izjemah zapisa z malo začetnico pri pisanju krajevnih imen (vas, mesto, trg, selo, selce …). Odločitev, ali bomo od letos, ko naj bi bil dokončan Pravopis 8.0, zapisovali npr. Novo Mesto in ne več Novo mesto, sicer še ni dokončno sprejeta. Gostja oddaje je dr. Helena Dobrovoljc, vodja skupine za pripravo novega pravopisa.

V zgodovino človeštva se je mogoče zazreti tudi skozi jezik. Aramejščina daje vpogled v tritisočletno zgodovino, v padce velikanskih imperijev, v rojstvo novih religij. V kakšno preteklost se je mogoče zazreti skozi ta jezik babilonskega, asirskega in perzijskega imperija? Jezik, ki ga je govoril Jezus Kristus. Gost oddaje je Aljaž Krajnc s Katedre za Sveto pismo in judovstvo (ponovitev).

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).

V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo kar Trubarju samemu, njegovemu avatarju, ki naj bi po večini podajal pravilne odgovore. O tem, kaj vse je mogoče doživeti v Muzeju slovenskega jezika in knjige, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc, pri katerem so načrtovali muzej. Za strokovno postavitev so poskrbeli pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige: Slovenski šolski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter druge (Foto Ana Rojc/Muzej slovenskega jezika in knjige).

“Humor je najboljše črnilo,“ so prepričani pri Društvu Radi pišemo z roko. To je namreč osrednja tema letošnjega meseca pisanja z roko, ki poteka v januarju. Udeleženci pišejo šaljiva voščila, si izmišljujejo smešne junake, pišejo z zaprtimi očmi ter tekmujejo na maratonu pisanja z roko. Pri projektu sodeluje več kot 330 osnovnih in srednjih šol, vrtcev, knjižnic, medgeneracijskih centrov ter drugih izobraževalnih in kulturnih ustanov, s skupaj več kot 60.000 udeleženci. Poteka ob podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo. Naša gostja je Nadja Lazar, predsednica Društva Radi pišemo z roko.

Spletni tečaj slovenščine Slonline obiskuje skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Aktivno ga mesečno uporablja od 4000 do 5000 ljudi, po nadgradnji pa naj bi postal dostopnejši. Osrednji cilj tečaja je jezikovno opolnomočenje priseljenih. Ob njegovi nadgradnji smo govorili o izzivih poučevanja slovenščine pri priseljencih in prednostih Slonlina, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostji oddaje sta doc. dr. Ina Ferbežar in dr. Mateja Eniko.

Ob svetovnem dnevu brajice, ta je 4. januarja, je naš gost Rok Janežič, ki je slep od otroštva. Po izobrazbi je diplomirani zgodovinar in slovenist, po poklicu pa samozaposleni lektor. Kako mu je uspelo, da je združil dva svetova – brajico in latinico? (Foto: Pixabay)

Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Gostje oddaje: dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta (ponovitev).

Potem ko je Bernarda Petelinšek prestala preizkus z Drakulo, prevodom črno-belega filma iz leta 1931 po tonskem zapisu, je bila pred več kot tridesetimi leti sprejeta med podnaslovne prevajalke na TV Slovenija. Prevedla je več kot tisoč celovečernih igranih filmov in dokumentarcev. Najbolj pa se je uveljavila s prevodi kultnih ameriških in britanskih pravniških serij ter detektivk. Pri njihovem prevajanju se je povezala s poklicnimi forenziki, njene prevajalske rešitve so se uveljavile v slovenskem pravosodju, iz vsega pa je na koncu ustvarila še Forenzični terminološki slovar. Bernardi Petelinšek je za njen prispevek v več kot tridesetletnem delu Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo (ponovitev).

Poljanski rokopis sodi med najdragocenejša odkritija slovenskega rokopisnega izročila. Delo je veljalo za igubljeno, leta 2008 pa so ga našli v kmečki hiši v Poljanski dolini. Njegovo ponovno odkritje in izjemno znanstvenokritično izdajo, ki je luč sveta ugledala letos, bosta predstavila urednika izdaje in letošnja prejemnika Trubarjevega priznanja, doc. dr. Matija Ogrin in doc. dr. Andrejka Žejn.

Španski pesnik in Nobelov nagrajenec Juan Ramón Jiménez je bil prepričan, da z učenjem novega jezika pridobimo novo dušo. Mogoče ta njegova misel še posebej velja za koptski jezik, zadnjo razvojno stopnjo egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Od novembra se koptščine lahko učite na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer so pripravili brezplačni tečaj. V prejšnji oddaji smo osvetlili zgodovino koptskega jezika, tokrat pa se bomo osredotočili na njegovo poučevanje. Gostje so dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na Filozofski fakulteti, in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na tamkajšnjem Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.

Koptščina je zadnja razvojna stopnja egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Sodi med najstarejše že žive jezike. Francoski jezikoslovec Jean-François Champollion, ki je razvozlal egipčanske hieroglife, je zapisal, da je koptščina najpopolnejši in najbolj premišljen jezik, kar jih pozna. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani so pripravili brezplačni tečaj koptščine, nastaja pa tudi prva koptska slovnica v slovenskem jeziku. Gostje: dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.

Gost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je pravo detektivsko delo, saj odkriva množico pomenov, ki jih vsebujejo pregovori, reki, velerizmi, antipregovori, vraže ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje, je pregovor Dolga ljubezen, gvišna bolezen, saj ni popolnoma jasno, kaj vse lahko pomeni (ponovitev).

Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.

Anja Kamenarič, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je izvedla obsežno mednarodno raziskavo o uporabi umetne inteligence v založništvu. V njej je sodelovalo več kot 250 strokovnjakov iz 30 držav. Izsledke je predstavila na nedavnem Mednarodnem prevajalskem simpoziju Društva slovenskih književnih prevajalcev. Predstavitvi je dala naslov Pametni prevod ali prevara? Kaj o umetni inteligenci menijo založniki (Foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Ali lahko narečje nasmeji bolj kot tisoč šal? Slovenski komiki, ki izvajajo standup, ne nastopajo le s šalami, temveč tudi z jezikom oziroma narečjem. Včasih pa se celo zdi, da že samo narečje doseže komičen učinek. Kako slovenski standupovci z narečjem gradijo identiteto in komičnost? To vprašanje je bilo v ospredju analize Govor in narečna identiteta pri slovenskih izvajalcih standupa, ki jo je pripravila Ina Poteko, asistentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Rezultate je predstavila na mednarodnem znanstvenem simpoziju Govor. Glas. Identiteta, ki je bil izveden na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. (Foto: Tumisu / Pixabay).

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU letos praznuje okrogel jubilej 80 let. Ustanovljen je bil torej takoj po drugi svetovni vojni, njegova naloga pa je sistematično spremljanje in raziskovanje slovenskega jezika. Podrobneje je njegovo delo, preteklost in prihodnost predstavil predstojnik inštituta dr. Kozma Ahačič.

S kombinacijo šestih pikic, razporejenih v liku pravokotnika, je mogoče zapisati skoraj vse. Tudi arabščino. V tem genialnem izumu pišejo Kitajci. Zakaj se je brajica ali brajeva pisava izkazala za najboljšo pisavo za slepe in slabovidne, da jo uporabljajo v 133 jezikih? V zgodovini je bilo sicer veliko poskusov, pa vendar je brajica postala v 200 letih razširjena metoda branja in pisanja ter simbol neodvisnosti in enakopravnega vključevanja slepih v širšo družbo. Gost oddaje je Dušan Brešar, avtor knjige Dotik besed, zgodovina opismenjevanja slepih in slabovidnih (foto: Pixabay / BlenderTimer).