Prvaki tedna

Kot otrok si je želel postati zdravnik, v sedmem razredu osnovne šole pa nekoliko spremenil karierne cilje, namreč medicino je zamenjal za teologijo. Marsikdo bi rekel, da gre za velik obrat, a sam pravi, da je ostal pri izbiri poklica, s katerim je blizu ljudem. Odraščal je tako rekoč v župnišču, spominja se, da dan ko je njegov oče duhovniško obleko zamenjal za škofovsko opravo, v njihova življenja ni prinesel velike spremembe. Gimnazijo je obiskoval na Slovaškem, teologijo je študirali v Bratislavi in na Dunaju, doktoriral je v Ljubljani. Pripravništvo je opravil pri svojem očetu v Moravskih toplicah. Upošteval je njegov nasvet, da bo moral iti svojo pot. Postal je vojaški kaplan, nato služboval kot duhovnik v Trstu, po vrnitvi v Slovenijo skrbi za duhovno oskrbo v policiji. Poleg tega vodi tudi evangeličansko cerkveno občino v Ljubljani. Izkustveno ugotavlja, da pridiga ne sme biti daljša od dvanajstih oziroma največ petnajstih minut, in tudi, da Chat GPT ne napiše dobre pridige. Pravi, da bo Cerkev morala prenoviti jezik s katerim nagovarja vernike. Je oče dveh odraščajočih otrok, reformacijsko izročilo ter osebnosti, kot so Dalmatin, Küzmič in Trubar, označuje kot živo dediščino. Znamenite besede slednjega "Stati inu obstati" so tudi njegov kažipot. Junija je bil izvoljen, pred tednom dni pa umeščen kot novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji. Ob začetku šestletnega mandata je bil gost oddaje Prvaki tedna dr. Aleksander Erniša.

Gledališka in radijska režiserka, pisateljica in publicistka, ki ji je mama ničkolikokrat rekla, a si lahko vsaj enkrat tiho. Zagovor diplome je opravila na zbombardirani akademiji, nato pa v Beogradu režirala zgolj eno predstavo. Sledila je selitev Slovenijo. Podiplomski študij je vpisala na AGRFT v Ljubljani in opravila magisterij pod mentorskim vodstvom Dušana Jovanovića. Kot samozaposlena v kulturi je v četrt stoletja ustvarila več kot osemdeset predstav v osrednjih nacionalnih in mestnih gledališčih. Ocenjuje, da razne žanrske delitve, kot so dramsko, glasbeno, lutkovno, gibalno gledališče in podobno, niso več vzdržne. V Sloveniji jo je čakal dolgoleten boj z birokratskimi mlini za pridobitev državljanstva. Ampak saj ima talent za pobiranje. Slovensko državljanstvo je dobila zaradi posebnega interesa slovenske države. Verjame v angažiranost in soodgovornost vsakogar od nas. Po naključju je postala kolumnistka Mladine in ko enega izmed zapisov prebere 120 tisoč bralcev, je publicistična zvezda rojena. Hiša in nato A si lahko vsaj enkrat tiho ter Rožančeva nagrada za najboljše esejistično delo. Humanistka, ki ima rada naravoslovje, pravi, da je kuhanje edina stvar, ki jo ne počne. Sredi prejšnjega tedna smo izvedeli, da je bila za naslednjih pet let imenovana za ravnateljico SNG Drame Ljubljana. Še preden odide na svoj prvi kolegij v novi službi, je gostja Prvakov tedna Ivana Djilas.

Slovenski atleti so letos skupaj zbrali devet medalj. Reprezentanca se je na ekipnem evropskem prvenstvu uvrstila med 16 najboljših v Evropi. Skok ob palici je ta čas ena izmed slovenskih paradnih in hkrati ena najbolj kompleksnih atletskih disciplin. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je na evropskem in svetovnem odru skoka ob palici že okrogli dve desetletji. V tem času je na tekmovanjih na prostem in dvoranskih prvenstvih osvojila kopico odličji, nanizala celo vrsto izjemnih uvrstitev in slovenski državni rekord postavila na evropski nivo. Tina Šutej pooseblja olimpijski slogan: : Hitreje, višje, močneje. K temu moramo dodati še vztrajnost, saj so se v njeni športni karieri pojavile tudi krize, poškodbe, tekmovalna smola, nehvaležna četrta mesta. Pomenljiv je podatek, da je vse članske medalje dosegla po dopolnjenem tridesetem letu. Diplomirana biologinja ne razmišlja o koncu kariere, čeprav tudi o olimpijskih igrah čez dve leti govori previdno. Letos je osvojila tri medalje na treh največjih tekmovanjih leta 2025. Srebrna je bila na evropskem in svetovnem dvoranskem prvenstvu, uspeh kariere pa je doživela na svetovnem prvenstvu na prostem v Tokiu, kjer je osvojila bron. Razglašena je bila za najboljšo atletinjo na Balkanu, uvrščena je bila med finalistke izbora za najboljšo evropsko atletinjo leta. Sredi prejšnjega tedna je petič postala najboljša atletinja Slovenije, nekaj dni pozneje z nami v Prvakih tedna.

V petek, 14. novembra, se je začel 14. festival Forward/ Naprej, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije. Odvil se bo v treh mestih, po Mariboru se prihajajoči konec tedna festival seli v Novo Gorico, zaključil se bo v Ljubljani, 28. novembra, tudi s podelitvijo novinarskih magrad Čuvaj. Letos smo dobili Evropski akt o svobodi medijev, v začetku septembra je bil v DZ sprejet novi Zakon o medijih. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek, ki pravi, da smo novinarji premalo samokritični. Prehodil je pot od lokalnega časopisa do Vala 202, raje kot v zavetju studia je na terenu, med ljudmi, tudi tam kjer se pišejo nevarne zgodbe. V vrtincu globalnih dogodkov ga vedno najbolj zanimajo perspektiva in usode malih ljudi. Gašper je izkusil staro in mnogokrat empirično preverjeno pravilo: Enkrat radijec, vedno radijec. A tega ne obžaluje. Mikrofon zaradi poklicno-življenjske deformacije vzame praktično kamorkoli. Ko je treba odpreti ventil, gre v naravo, teče ali pa si privošči dobro partijo košarke.

10. novembra leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Letos je 10. november prvič državni praznik v Sloveniji, saj obeležujemo nacionalnid dan znanosti. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je prof. dr. Leon Cizelj, ki je julija postal v.d. direktorja, 1. decembra pa s polnim mandatom prevzema vodenje Instituta Jožefa Stefana, ki z več kot 1300 zaposlenimi predstavlja hrbtenico slovenskega naravoslovja in tehnologije. Med pomembnejšimi cilji, ki si jih je zadal, je inštitut zapeljati v smer raziskav od zgoraj navzdol. Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Cizelj pravi, da je znanost tek na dolge proge. Kakšen je položaj znanosti in njeno vrednotenje v slovenski družbi, se sprašujemo v Prvakih tedna na prvi slovenskid dan znanosti

Romi so največja etnična manjšina v Evropi, v EU jih živi šest milijonov Med popisom leta 2002 se je v Sloveniji za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 ljudi. Ocene nevladnih organizacij in državnih virov govorijo o približno 7000 do 12.000 Romih, kar je okoli 0,4 do 0,5 odstotka prebivalstva Slovenije. Kako je s financiranjem občin, ki imajo evidentirana romska naselja? Ali bi morale občine prevzeti večjo odgovornost za soustvarjanje sobivanja med večinskim prebivalstvom in Romi. Ali je to naloga in odgovornost predvsem države? Pomenljiv je podatek, da imajo zaradi katastrofalnih bivanjskih razmer in socialne izključenosti, Romi v primerjavi z neromskim prebivalstvom bistveno nižjo pričakovano življenjsko dobo. Ali se ukrepe za Rome sprejema brez Romov? Ali drži, da se je kot slaba praksa izkazalo tudi to, da v danem trenutku istočasno poteka preveč programov in projektov za Rome? EU je v zadnji romski strategiji 2020 - 2030 kot glavno oviro vključevanja izpostavila anticiganizem (protiromizem). Ali se v Sloveniji soočamo z odsotnostjo dolgoročne strategije za participacijo in integracijo Romov v družbo? Tragičen dogodek v Novem Mestu in vse kar mu je sledilo zožuje prostor dialoga. V atmosferi jeze in strahu, se medsebojno nezaupanje povečuje. Pravična in učinkovita integracija Romov v slovensko družbo je proces, ki zahteva čas in se ne bo zgodila čez noč, s paketom represivnih zakonov. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je novinar in urednik oddaje Naše poti ter predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat

Minuli teden je bilo na mariborskem baletnem odru zelo slovesno, saj so obeležili dve pomembni obletnici: 20 let je minilo od premiere predstave Radio and Juliet in 10 let od baleta Peer Gynt. To je povod, da v tokratni epizodi Prvakov tedna gostimo svetovno priznanega koreografa in umetniškega vodjo Baleta SNG Maribor, Edwarda Cluga, ki se je podpisal pod obe predstavi. Edward zase pravi, da je romunski plesalec in slovenski koreograf. Kot otrok je treniral smučanje, nato je izkusil surovo življenje v baletnem internatu v Romuniji. Ko se je osamosvojila Slovenija, je Edward postal Mariborčan. Pravi, da je Maribor prostor, ki ga potrebuje, da je lahko on. Ker so ga utesnjevale meje klasičnega baleta, je meje sodobnega baleta zarisal na novo. Deluje globalno od milanske La Scale do moskovskega Boljšoj teatra, od Dunaja, prek Zuricha do Dortmunda. Kljub temu, da so začele prihajati ponudbe za službe iz najbolj uglednih baletnih hiš sveta, ostaja zvest Mariboru. Poznavalci pravijo, da je eden redkih koreografov, ki še pripoveduje zgodbe. Mnogi Slovenci so ga podrobneje spoznali predlani ob ogledu ganljivega dokumentarnega filma z naslovom Uživajte, oder je vaš. Pravi, da vedno sanja v skladu z zmožnostmi in mogoče en korak naprej… Minuli vikend, v petek in soboto, je Edward Clug tudi sam zaplesal pred mariborskim občinstvom. Zdaj je v našem mariborskem studiu pred mikrofonom oddaje Prvaki tedna.

Kekec je prototip slovenskega junaka, pogumen, bistroumen, premeten, dober po srcu, solidaren in ravno prav uporniški. Kljub deprivilegiranemu položaju je vedno dobre volje. Ali sodobni radio še spodbuja njegovo dobro voljo? Se Kekec želi zbuditi s slovenskim nacionalnim radiem? Ali pogleda oziroma prisluhne onkraj hitrih, lahkotnih, zabavnih domislic radijskih voditeljev? Ga zanimajo tudi poglobljene, analitične radijske vsebine? Kekčevo prinašanje sonca in zlatega smeha povezujemo s fenomenom sreče, ki v sodobnih družbah postaja potrošniški produkt. Gosta 129. epizode Prvakov tedna, ki je potekala na letošnjem Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, sta bila antropologinja dr. Vesna Vuk Godina ter pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama.

Avdiofestival je srečanje besede, radia, sodobnega avdia, tistih, ki ga ustvarjajo, in onih, ki ga imajo radi. Na dan njegove četrte izvedbe smo v Prvakih tedna gostili novinarja in vodjo letošnje izdaje Avdiofesivala Nejca Jemca.

Bila je nedelja, 20. oktober, pisalo se je leto 2013 in Metina lista je postregla s prvo skodelico metinega čaja. Glavna in odgovorna urednica ter ustanoviteljica Metine liste Nataša Briški je v šesto epizodo kot gosta povabila Aljaža Pengova Bitenca, v sedmi je bil že njen sovoditelj. Nedavno sta Nataša in Aljaž objavila že 300-to epizodo podkasta Metin čaj, a to je le ena ustvarjalna dimenzija Metine liste, ki je okolju prijazna spletna postaja za ljudi širokih pogledov in aktivnega duha. Nataša Briški, novinarka, politologinja, svetovalka za strateško komuniciranje, športna poročevalka, nekdanja dopisnica POP Tv v ZDA, ambasadorka destinacije Kočevsko, šepetalka medvedom in dekle, ki zmore s smučmi na severni tečaj. Aljaž Pengov Bitenc, politični analitik, eden prvih slovenskih blogerjev, podkaster, odgovorni urednik Radia Kaos, radijski voditelj, ki se enako dobro znajde v slovenskih ali luksemburških studiih in borec za pravice mačk. Nataša Briški in Aljaž Pengov Bitenc gosta tokratne epizode Prvakov tedna.

Gostji ene izmed avgustovskih epizod Prvakov tedna sta bili aktivistka, upokojena učiteljica Nada Pretnar in zgodovinarka doktorica Barbara Vodopivec, obe aktivni članici slovenskega Gibanja za Palestino. Gostja epizode Prvakov tedna pred Dnevom državnosti je bila predsednica Državnega zbora magistrica Urška Klakočar Zupančič. Konec maja se je v Prvakih tedna oglasila novinarka in televizijska voditeljica Erika Žnidaršič.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je pravnik, ki bi verjetno ostal zvest Temidi, boginji prava in pravičnosti, če med študijem ne bi izkusil enoletne epizode na Radiu Študent. Če k temu dodamo še njegovo strastno zanimanje za mednarodno politiko, je jasno, zakaj je tretjo vejo oblasti zamenjal za četrto. Leta 1981 se je zaposlil na takratnem Radiu Ljubljana kot novinar v zunanjepolitičnem uredništvu. Osem let pozneje je odšel za dopisnika v Moskvo. Dopisniškega dela se spominja kot najintenzivnejšega novinarskega stresnega testa. Iz Jugoslavije je odšel v Sovjetsko zvezo, po sedmih letih se je iz Ruske federacije vrnil v samostojno Slovenijo. Enajst let je bil direktor Radia Slovenija. Javno RTV vidi kot gradnik skupnosti. Večkrat smo ga spoznali tudi kot prevajalca del ruskih avtorjev. Navdušil je z Zadnjimi zapisi Ane Politkovske. Pred dvema letoma je izdal izvrstno analizo z naslovom Kratka zgodovina vojne v Ukrajini: leto zamujenih priložnosti. Letos je izšel njegov romaneskni prvenec Vrij, vohunsko-politična visokooktanska kriminalka. Alpinist, kolesar, asket, ki tudi po upokojitvi ostaja dejaven, in eden najboljših poznavalcev dogajanja na prostoru med Kaliningradom in Vladivostokom. Ali se bo svet sploh še kdaj izvil iz primeža prekrivajočih se kriz? Gost Prvakov tedna je Miha Lampreht.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Biolog, fotograf, popotnik, novinar, predavatelj, dokumentarist, potapljač in raziskovalec, ki sebe označuje za optimističnega pesimista. Prvi Slovenec z reportažo v ameriški izdaji revije National Geographic in prvi novinar, ki je naredili intervju z Marino Oswald, ženo Leeja Harveyja Oswalda, ki naj bi ubil ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Že od nekdaj ni maral avtoritet, s fotoaparatom je ovekovečil več kot 100 držav sveta in pravi, da je najbolj fotogenična dežela Indija. Prostovoljec, ki sodeluje pri razminiranju, čiščenju voda in pri drugih projektih, ki krepijo varnost ljudi. Ne stavi na talent, saj pravi, da je sreča zgolj statistični rezultat trdega dela. Človeško brezbrižnost kvantitativno opredeli, ko pove, da nam je v štirih sekundah Zemljine eksistence uspelo uničiti planet. Nekaj minut umerjenih na človeško življenje potrebuje za pripravo kapesant v kokosovem mleku, ki spadajo med najboljše dosežke njegove kuharije. Gost 125. epizode oddaje Prvaki tedna je Arne Hodalič 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je gledališka, televizijska in filmska igralka, ki je že kot osnovnošolka prihajala v našo hišo, ki se je takrat imenovala Radio Ljubljana. Nastopala je v radijskih igrah in pravljicah za otroke. Z gledališčem se je začela spogledovati v srednji šoli, ko je obiskovala Dramsko šolo Barice Blenkuš. Kljub temu je sprva želela študirati psihologijo, nato pa odšla na sprejemne izpite na AGRFT, ne da bi to komurkoli povedala. Po diplomi je dobra tri leta nastopala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kar je bila hkrati vrnitev h koreninam, saj je bil njen dedek iz Nabrežine pri Trstu. V začetku tisočletja je postala članica Prešernovega gledališča Kranj, je petkratna žlahtna komedijantka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada in Borštnikove nagrade za igro. Za vlogo v predstavi Gospodarji neumnosti si je pred nekaj dnevi prislužila letošnjo nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev pretekle sezone. Njena gledališko pevska predstava o Edith Piaf na odru živi že 20 let. Poznamo jo iz številnih televizijskih nadaljevank: Lepo je biti sosed, mame, Skrito v raju. A kljub temu ostaja njena prva izbira gledališče, saj kot pravi, nekaterih stvari na odru ne moreš narediti, če tega ne dobiš od gledalcev. Z nami v Prvakih tedna Vesna Pernarčič.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je izvrsten novinar, ki bo prihodnje leto obeležil 30 let svojega medijskega delovanja in ustvarjanja. Novinarsko pot je začel pri prvi črki abecede, dobesedno, saj je veščine novinarske obrti začel spoznavati na slovenski komercialni televiziji, ki si je ime nadela po črki a. Po komercialki je prišla nacionalna televizija, kjer je delal kot novinar v informativnem programu in v zunanjepolitični redakciji, vodil je poročila, tv dnevnik in Tarčo. Leta 2005 mu je uspelo v drugem poskusu, izbran je bil za dopisnika RTV Slovenija v Berlinu. Po devetih letih se je vrnil domov, a ne za dolgo, saj je z družino že v začetku leta 2016 spet pakiral kovčke in polnil škatle. Odšli so v Beograd, delokrog njegovega dopisniškega mesta se je raztezal od Beograda do Banja Luke, od Sarajeva do Sofije, od Tirane do Bukarešte, od Prištine do Grčije. Te dni se je po skoraj desetih letih poslovil od srbske prestolnice, na družbenem omrežju X je ob slovesu kot ljubitelj Štoparskega vodnika po galaksiji zapisal tudi stavek: »Hvala za vse ribe.« Kako je hoditi v službo, ki se nikoli ne konča in pri kateri nikoli ne veš, kdaj se bo začela. Ali imata Berlin in Beograd skupnega še kaj drugega, razen prvih dveh črk v svojih imenih? Ali je Srbija ob koncu njegovega dopisniškega mandata res bolj oddaljena od EU, kot je bila ob njegovem prihodu? Kakšna bo prihodnost regije v kateri se prepletajo številni interesi svetovnih velesil? Ali je z vrnitvijo v Ljubljano njegovo dopisniško poslanstvo končano? Ali pa gre zgolj za postanek pred novim dopisniškim poglavjem? Prvi dan po prihodu iz Beograda je gost Prvakov tedna Boštjan Anžin.

Košarkarska legenda, virtuoz pod koši in ikona slovenskega športa. Mednarodna košarkarska zveza ga je leta 2007 uvrstila med prvo dvanajsterico igralcev, ki so jih sprejeli v Hišo slavnih. V dresu jugoslovanske reprezentance je odigral 209 tekem in z njo postal svetovni prvak v Ljubljani, srebrn na OI v Mehiki, še dvakrat srebrn na SP ter trikrat drugi na evropskih prvenstvih. Leta 1967 je bil proglašen za najboljšega športnika Jugoslavije. Čeprav je športno pot začel v Mariboru, je kot Štajerec na »začasnem delu v Ljubljani« z Olimpijo šestkrat postal jugoslovanski državni prvak. Po svetovnem prvenstvu v Ljubljani so celo izdali malo ploščo, na kateri gledalci vzklikajo: Ivo, Ivo,…Tudi zaradi njega je po zmagi nad Američani v Tivoliju nastal ponarodeli šaljivo, zbadljivi vzklik: »Luna vaša, zlata naša!« Kot košarkarski trener je hitro spoznal, da to ni delo zanj, še hitreje se je odpovedal igranju klavirja, saj je z učenjem končal po prvi šolski uri. V zadnjih letih se je odpovedal tudi igranju taroka, še vedno pa spremlja košarko na klubski in reprezentančni ravni. Tudi zato, ker so po sinu v košarkarske copate stopili trije predstavniki tretje generacije košarkarske dinastije, ki traja že vse od leta 1949. Dva dneva pred začetkom 41. Evropskega prvenstva v košarki za fante je gost oddaje Prvaki tedna gospod Ivo Daneu.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je glasbenik, ki sebe označuje za najslabšega strojnega tehnika v državi. Čeprav je naredil križ čez študij agronomije, v besedilih svojih skladb pozornost posveča tudi okoljevarstvenim temam. Novodobni hipi, ki je prepričan, da nobena vojna ne more ničesar rešiti. Samouk na kitari, ki pravi, da je politično korekten rokenrol slaba novica. Ljubiteljski kuhar, ki je kuhinjo na kolesih zamenjal za vožnjo na dveh kolesih. V pripravah na svoj obsežnejši literarni prvenec, ki ga snuje že nekaj let, je napisal približno 500 kolumn na temo hrane. Ko so začeli prihajati dobri odzivi urednikov in bralcev, se je spomnil na svojo učiteljico, ki mu je pri slovenščini dajala dvojke. Mladi lev, ki občasno za vzor jemlje Janeza Bončino - Benča in redkobesednega Keitha Richardsa, Mlakarjevo Vandimo pa ocenjuje za primer enega najboljših besedil v slovenski popularni glasbi. Bil je organizator in voditelj prvega kongresa slovenskih glasbenikov. Vesel je, da so v zadnjih letih mladi glasbeniki prebili zid slovenskega glasbenega »establishmenta« starih prdcev. Ker je prepričan, da je ljubezen najmočnejša sila življenja, ne preseneča, da je ime njegove spremljevalne skupine posvečeno ljubezni. V drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja je s skupino Babewatch brhka dekleta vabil k potapljanju ladjic, leta 2025, zadnji četrtek v avgustu, bo na Festivalu Ljubljana nastopil z Big Bandom RTV Slovenija. Gost Prvakov tedna je Matevž Šalehar - Hamo.

Palestinsko prebivalstvo že več kot 75 let živi pod izraelsko okupacijo in blokado. Izrael v Gazi izvaja vojne zločine, zločine proti človeštvu, etnično čiščenje. Vojska strelja na neoborožene Palestince celo na točkah za razdeljevanje pomoči, s preprečevanjem dovoza humanitarne pomoči Izrael lakoto uporablja kot orožje proti civilnemu prebivalstvu. Zdaj smo na zgodovinski točki preloma, ko se odloča o prihodnosti več kot petih milijonov Palestincev. Zakaj večina svetovnih voditeljev ostaja samo pri načelnih obsodbah izraelskih grozodejstev v Palestini? Politika EU je dvolična, nekoherentna in nekredibilna ter ruši sistem mednarodnega prava. Ali je Slovenija kot polnopravna članica Združenih narodov in Evropske unije do zdaj naredila dovolj? Ali se bo pomemben in vpliven del svetovne politike predramil iz svoje otopelosti, se odrekel konformizmu in preračunljivosti ter končno začel ukrepati? Zakaj je rešitev » dveh držav« odraz ignorance dejanskega stanja? Kaj lahko stori posameznik denimo prek gibanja BDS? Gostji tokratne epizode Prvakov tedna sta aktivistka, upokojena učiteljica Nada Pretnar in antropologinja doktorica Barbara Vodopivec, obe aktivni članici slovenskega Gibanja za pravice Palestincev.

Doktor fizike, ki piše sonete. Navduševalec, ki pri ljudeh vzbuja radovednost. Pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Hiša eksperimentov je njegova služba, hobi in način življenja. Čeprav domuje na eni najbolj živahnih ljubljanskih ulic, na Trubarjevi, se je Hiša eksperimentov pravzaprav rodila v San Franciscu. Njena vizija je zdrava demokracija, izrazita večina ljudi, ki kritično razmišlja in je aktivna. Doktor Miha Kos pravi, da se najbolj boji brezdelja. Zato če ne snuje novih fizikalnih in kemijskih poskusov, ali ne tke verzov, vrtnari, kolesari, ali pa pripravlja mehiške jedi. Doktor Miha Kos. Kulinarični vplivnež, ustvarjalec kulinaričnega bloga Kruh in vino, Mladinin kulinarični recenzent, radijski voditelj, pripovedovalec, pisec kuharskih knjig pripoveduje o spajanju muzike in kuhanja, o ocenjevanju slovenskih prehranjevalnih obratov in seveda tudi brez šport ne gre. Boštajn Napotnik Napo.

V oddaji Prvaki tedna gostimo sogovornice in sogovornike, ki na različnih področjih življenja, bivanja in ustvarjanja beležijo dosežke in presežke, ki jih dvigujejo nad povprečje običajnih smrtnikov. Kljub temu v naš studio ne prihajajo svetovni rekorderji kot po tekočem traku. Nasprotno, so prej izjema kot pravilo. Ko vrhunski športniki presežejo starostno mejo 30 let, se običajno postavi vprašanje, koliko časa bodo še vztrajali. V nasprotju s tem, je gostja tokratne epizode Prvakov tedna pri tridesetici šele stopila v svet športa, v katerem je v desetletju in pol, ki je sledilo, postala ultimativna številka ena na svetu. Če smo dosledni, moramo povedati, da je kajak na mirnih vodah zamenjala za mir in spokoj morskih globin. Alenka Artnik Burghardt je 10. julija letos na Long Islandu na Bahamih dosegla nov mejnik. Z enojno plavutjo se je potopila 123 metrov globoko in za meter popravila lastni rekord iz leta 2021. Izkustveno pove, da jo je življenje naučilo, da mora biti prisotna. In da se ne smemo oklepati preteklosti.« Še en njen citat se glasi: » V vodi sem lahko v celoti jaz.« Ali bo zlatim medaljam s svetovnih prvenstev, lahko dodala tudi olimpijsko odličje? Ali bo potapljanje na vdih postalo olimpijska disciplina? Zakaj je zavedanje o pomenu varovanja okolja in nevarnosti podnebnih sprememb tako močno prisotno ravno med športnimi potapljači? Kdaj si bomo lahko ogledali dokumentarec o svetovni rekorderki v potapljanju