Ob osmih

Evropo čaka težka zima z zelo visokimi cenami energentov, znova svari evropski komisar za energijo in poziva k varčevanju. Tudi v Bruslju nimajo pravih odgovorov za blažitev draginje, dolgoročni ukrepi za lastno energijo pa so dragi in zapleteni. Komu koristi kaos s cenami nafte, kaj to pomeni za inflacijo, obrestne mere in proračune držav, tudi slovenskih, ki so te dni na klopeh vlade in parlamenta, v oddaji Ob osmih z ekonomistom Jožetom P. Damijanom.

Srbijo čakajo zelo pomembni dnevi in tedni, k bi lahko odločili, kako se bo država razvijala v prihodnje. Predsednik države Aleksandar Vučič je leto dni pred iztekom mandata odstopil s položaja in se podal v boj za glasove na parlamentarnih volitvah, ki jih je že pred tem sklical za 25. oktober. Očitno je, da gre za dobro premišljen manever, ki bi mu omogočil podaljšanje vladavine, le da na drugem položaju. Kako se bodo odločili srbski volilci in kako pomembna je pri aktualnem dogajanju vloga Rusije, ki v političnem in energetskem smislu drži roko nad prijateljsko državo na Balkanu? Naša gostja je v tem jutru beograjska dopisnica Saša Banjanac Lubej.

Slovenija je pred kratkim dobila še enega človeka na visokem položaju v mednarodnem športu. Tim Farčnik je postal predsednik Mednarodne biatlonske zveze, Pred njim so številni izzivi, tisti glavni pa je zmanjševanje razkoraka med peterico vodilnih držav v tem športu ter preostalimi reprezentancami. O tem in številnih drugih izzivih, ki so pred najbolj gledanim zimskim športom, pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

V času rekordnih podražitev fosilnih goriv vse kaže na energetsko krizo. Pričakovati je višje cene tudi drugih energentov, med njimi elektrike, ob tem bomo pred novo kurilno sezono prešli v višjo tarifo plačevanja omrežnine. Toda to zimo naj potrošnikov ne skrbi, je za oddajo Ob osmih povedal direktor Elesa Aleksander Mervar. Slovenija je pri zagotavljanju električne energije zdaj 30-odstotno uvozno odvisna.

Po trojih deželnih volitvah v septembru, so se razmerja v nemški politiki močno spremenila. Največja zmagovalka teh glasovanj je skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo, ki je v dveh deželah dobila večino, v Saški-Anhalt ji je le malo zmanjkalo do absolutne večine. Največja poraženka pa je brez dvoma vladajoča Krščansko demokratska unija kanclerja Friedricha Merza, ki je v Mecklenburgu – Predpomorjanski ostala celo pod pragom deželnega parlamenta. O posledicah, ki jih bodo ti rezultati imeli za Nemčijo, se bomo tokrat pogovarjali z doktorskim študentom Aleksandrom Jekićem. *tesnobo