Claim OwnershipŠala za starše
Subscribed: 505Played: 3,915
Subscribe
© (C) RTVSLO 2023
Description
Šala za starše je vlažilni robček, ki obriše driske in druge stiske. Je podkast, ki ga ustvarjava Maja in Uršula, mami, ki druga pri drugi ves čas preverjava: a je to normalno?! Je normalno, da se v dojenčka ne zaljubiš v trenutku, ko ga prvič pestuješ? Je normalno, da bradavice krvavijo? Je normalno, da preboleva že šesto šesto bolezen? Je normalno, da ne joče le otrok …? Skupaj z vami brez moraliziranja govorimo o starševstvu.
36 Episodes
Reverse
Po raziskavah materinstvo postaja vedno težje, čeprav še danes mnogokrat slišimo, da ni nič posebnega, saj matere obstajajo od nekdaj. Ampak nekaj pa se je spremenilo: včasih ženske niso hodile v službo, nihče ni od njih zahteval, da poleg vzgoje in skrbi za dom še odlično izgledajo, hodijo v fitnes, imajo čas za otroka, se posvečajo partnerju, družijo s prijatelji in blestijo v službi. Ker smo razpete med mnogimi področji, nam pogosto ne uspeva biti stoodstotne na vseh. Če pa nismo najbolj prisotne na področju starševstva, se lahko pojavi materinska krivda, občutek, da za otroka ne naredimo dovolj. Socialna pedagoginja Petra Kolarič pravi, da je to pogosto, saj družba od nas zahteva popolnost, čeprav je v redu, da smo ‘dovolj dobra mama’. V pogovoru se dotaknemo še mentalnega bremena, nevidnega dela, vloge primarnega starša, partnerskega odnosa, postavljanja mej in nujnosti počitka.
Poglavja:
00:02:09 Je materinstvo vedno težje ali se nam to le zdi?
00:03:55 Akvarij materinstva
00:05:05 Ideal dobre mame
00:06:15 Družbena omrežja in primerjava z “idealnimi” mamami
00:07:30 Kdaj so se povečale zahteve do mam
00:09:00 Druga izmena
00:12:20 Materinska krivda
00:17:06 Dovolj dobra mama
00:17:56 Partner, pričakovanja, očetovstvo
00:27:05 Delitev mentalnega bremena
00:30:25 “Mom shaming” oz. sramotenje mame in podpora mama-mami
00:38:30 Postavljanje mej
00:41:16 Družinska dinamika na dopustu
00:43:30 Dopust po “dopustu”
00:45:00 Čas zase in počitek
00:55:54 Nov podkast Odločena
Endometrioza je pri ženskah pogostejša od sladkorne bolezni in pogostejša od raka dojk, a različno vpliva na zdravje in kakovost življenja pacientke. Najbolj izraziti ali očitni težavi sta bolečina in težave pri zanositvi, tudi neplodnost. Tema je torej zelo pomembna za ženske in širšo družbo. O njej govorita dr. Vesna Šalamun iz Dnevnega centra za endometriozo in njena pacientka ter študentka medicine Nika Žnidaršič. Pripoveduje, da je diagnozo dobila zelo hitro, po hudih bolečinah, govori o svojem ciklu in hormonskem zdravljenju ter razmišlja o prihodnosti, tudi svoji plodnosti.
Tjaša in Tomaž Remic sta starša 16-letne vrhunske atletinje, večkratne državne rekorderke in zmagovalke številnih mednarodnih tekmovanj Žive Remic iz AK Olimpija. Pravita, da so povezana aktivna družina, nikoli nista bila vrhunska športnika, sta pa hčerina največja navijača. Ključno se jima zdi, da otroci preizkusijo več športov, sami izberejo, kaj želijo trenirati, pri tem pa je nepogrešljiva podpora in usmeritev trenerja: ta naj daje na prvo mesto otroka, ne pa za njegovih dosežkov. Govorita o najstništvu in vrhunskem športu, družinskem življenju in gimnazijskem izobraževanju.
V prvih letih življenja skuša otrok odkriti način, kako dobiti potrditev od drugih. Glavni vir instant občutkov, močnih občutkov o sebi, prejema od okolice, pravi psihologinja in doktorska študentka Minea Rutar. Skozi svojo izkušnjo perfekcionizma in motenj hranjenja razlaga, kako je največja nagrada, če lahko zdržiš sam s sabo, tudi takrat, ko nisi popoln. Poudarja, da za otrokov razvoj ni ključna količina hvale, temveč pristno zanimanje za njegovo zgodbo in doživljanje. Pohvala “bravo, priden, super”, lahko zavira pogovor z otrokom, prepogosto pohvaljeni otroci pa manj verjetno vztrajajo v situacijah, kjer bi jim lahko spodletelo.
Ana in Tine Bradač sta starša petih otrok. Njun drugorojenec Luka ima Downov sindrom. To sta izvedela, ko je imel sedem mesecev, presejalni testi v nosečnosti sindroma namreč niso zaznali, ostale znake pa so pripisovali prezgodnjemu rojstvu v 34. tednu. Sprva: šok in jok, nato pa iskanje znanja v učbenikih in skupnosti, iskanje načinov, kako otroka in družino čim bolj podpreti. V pogovoru govorita o družinskem življenju, partnerstvu, izrazu sončki in o skoraj polnoletnem Luki, ki zjutraj, ko se vsem mudi, zahteva še objemček.
Zakaj je pomembno, da dojenčka odlagamo preko boka? Kdaj naj bi se obračal in kdaj plazil? Lahko dojenčka nosimo v nosilki? Če zaspi v lupinici … ga na obisku prebudimo ali lahko pustimo spati? Kaj pa bosonoga obutev, bo otrok brez nje motorično nespreten? Izkušnje iz klinične prakse in zasebnega življenja deli Ena Blažević, diplomirana fizioterapevtka iz razvojne ambulante zdravstvenega doma Ljubljana in mama dveh otrok.
Plastični megabager ali izlet? Denar ali igrača? Darilna vrečka ali zavito darilo z ovojnim papirjem? Psihologa dr. Žan Lep in dr. Andreja Poljanec govorita o obdarovanju: ne s čim, temveč zakaj in kako obdarovati odrasle in otroke. Poudarjata, da je pomemben element obdarovanja pričakovanje, ustvarjanje doživetij, predvsem pa vzpostavljanje in ohranjanje odnosa. Govorita tudi o spoprijemanju z otrokovim razočaranjem, ko ne more dobiti, kar si je želel.
Dr. David Martin je pediater in idejni vodja koncepta: screen free until three, torej brez zaslonov do tretjega leta. Pravi, da je drugo leto starosti obdobje, ko otrok začne razvijati občutek za »jaz«, ko začne govoriti o sebi kot o »meni«. In je tudi čas, ko ima človek v možganih največ nevronov. Ugotovili so, da ima čas pred zasloni pri dvoletnikih izrazit in merljiv negativen učinek, zato potrebujejo dodatno zaščitno obdobje. “Če jih takrat postavimo pred zaslon, se nam je glede na podatke zdelo skoraj kaznivo dejanje.” Razlaga, kdaj in kako varno otroku predstaviti pametne naprave in zakaj je brskanje staršev po telefonu pred otroki škodljivo.
V tokratni epizodi se sprašujemo tisto, kar verjetno zanima mnoge zdrave ženske, ko na testu za nosečnost vidijo dve črtici. Ali plus. Z ginekologom in porodničarjem dr. Miho Lučovnikom preverjamo, ali lahko jemo hamburger, ki je srednje pečen? Lahko kosimo travo? Hodimo v hribe? Naj kopalnico čistimo s čistili ali s kisom in sodo bikarbono? Listerija, e.coli, toksoplazmoza … Kakšna je možnost, da dejansko dobimo listerijo? Moramo solato prati z vročo vodo, da se znebimo toksoplazmoze? To so vprašanja, ki jih na raznih forumih postavljajo nosečnice, zdaj smo jim prostor namenili tudi v našem podkastu.
Viki Pavlič je 39-letni oče dveh otrok, samohranilec in vdovec. Z otrokoma živi na Nizozemskem, pred dvema letoma pa se je moral z družino v dveh mesecih posloviti od svoje žene, takrat 33-letne Kristine Šiplič Pavlič. Umrla je za posledicami raka trebušne slinavke, ko sta bila otroka stara pet let ter dve leti in pol. Viki Pavlič se spominja življenja pred izgubo, govori o ohranjanju spomina na mamo, o žalovanju in pomoči. Spominja se tudi, kako so se poslovili od Kristine.
Družina ali kariera? Oboje! Šala za starše je na Avdiofestivalu vodila poseben roditeljski sestanek. Navzoči: starši, ki ne sledijo prevladujočim družbenim pričakovanjem o družinski časovnici, kariernih izbirah ali načinu življenja. Dnevni red: pogovor o svojem dojemanju starševstva in kariere in kako se to dvoje prepleta. Gostje: Bojan Emeršič, igralec in oče treh otrok, Eva Vrevc Jenko, mama in zdravnica, ki je izbrala življenje kmetice, Miha Goršin, oče dveh otrok in avtor podkasta Očka se pofočka.
V zadnjih tednih smo lahko predvsem od ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegove ožje ekipe spremljali trditve, da lahko jemanje paracetamola v nosečnosti vodi do pojava avtizma pri otroku. Sprašujemo se, na podlagi kakšnih raziskav so prišli do tovrstnih zaključkov in kaj resnično drži. Kako škodljive so lahko takšne trditve, sprašujemo dr. Natašo Karas Kuželički z ljubljanske fakultete za farmacijo ter dr. Natašo Tul Mandić, ginekologinjo in porodničarko iz porodnišnice Postojna. Podali sta tudi smernice, koliko paracetamola lahko varno zaužijejo nosečnice in poudarili, da cepiva ne morejo povzročiti avtizma.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.
Na sončen dan se nas je šest mam zbralo v Tivoliju na roditeljskem sestanku. Govor je bil o življenju z otroki. Kako spijo, o tem, ali partnerja spita skupaj, kako ohranjata intimo, ali partnerju kdaj zamerijo, ker ima morda več prostega časa, kako si razdelita naloge, jim gre na živce, da se s prijateljicami pogovarjajo le o otrocih, pogrešajo svoje prejšnje življenje? V zadnji epizodi te sezone so se z nama družile mama leto in pol starega otroka Neža Muhič, mama štirih Lucija Firbas, mama dveh Nika Stopar in prav tako mama dveh otrok Jerneja Podviz.
Na Instagramu je najprej z imenom Mamina zgodba začela anonimno objavljati svoje poti do starševstva, nato pa se je razkrila in tako danes beremo in poslušamo Estero G. Puh, terapevtko, partnerko, mamo. Po letu poskušanja spočetja po naravni poti in po sedmih neuspelih postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je prvič postala mama s posvojitvijo, s katero je v njeno in moževo življenje prišel sin. Postali so družina. Kmalu sta se s partnerjem odločila, da bosta vnovič poskusila postati oče in mama in to z biomedicinsko pomočjo, tedaj na Češkem, z darovano spolno celico. Po drugem postopku se jima je rodila hčerka. V tokratni epizodi tudi iz osebne perspektive izvemo, kako se spopasti z diagnozo neplodnosti, kdaj začeti razmišljati o posvojitvi, kako pristopati do neplodnih parov, ne da bi bili pokroviteljski, kako začeti postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako postopek za posvojitev. Kdaj se oblikuje družina in ali je dobro biti z otrokom iskren o tem, kako je nastal oziroma prišel v družino.
“Ni težava samo v tem, da starši primerjamo otroke, temveč tudi sebe z vsemi drugimi. Skrbi me, ko vidim poplavo različnih priročnikov in oglasov: postanite verzija 2.0, postanite hiperčlovek,” pravi dr. Tristan Rigler, ki deluje v Enoti za adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.
Starši so od nekdaj primerjali otroke, je pa to zdaj veliko bolj poudarjeno in očitno, k čemur je pripomogla sodobna tehnologija. Ob tem poudarja, da so priročniki za uspešno starševstvo problematični, saj ni univerzalnega recepta za vzgojo. Otroci so si preprosto preveč različni. V podkastu ponudi tudi razmislek o tem, da starši pogosto prevzemajo odgovornost namesto svojih otrok, in razloži, da se štirim osnovnim tipom vzgoje (avtoritarna, avtoritativna, demokratična in razpuščena) pridružuje še peti način: kaotična vzgoja. Normalizira tudi nestrinjanja in razhajanja v družini in pravi, da je pričakovano, da se kdaj tudi prepiramo. Če se zgodi, da izbruhnemo, pa je prav, da se z otrokom o tem pogovorimo, lahko se opravičimo, predvsem pa razložimo, zakaj se je to zgodilo.
Končno gostiva avtorice najbolj uporabne instagram strani za novopečene starše - Pet pediatrinj. Niso prišle vse, ampak tri petine - na najina vprašanja odgovarjajo doktorice Alenka Biteznik, Patricija Trunkl in Mateja Tiselj. Ker smo sredi zime in v času epidemije gripe, se pogovarjamo o ključnih znakih bolezni pri otroku, ko ga je treba peljati k zdravniku. Poleg tega govorimo o dihalni stiski, ustni higieni, spanju, pa o tem, da je otroka izjemno pomembno opazovati, ko je zdrav, da znamo prepoznati, kljub njegovemu dobremu razpoloženju, kdaj nekaj ni v redu. Spraševali sva tudi o otrokovem dotikanju spolovil, zakaj je to normalno in kako se o tem pogovarjati.
*Pet pediatrinj je instagram profil, kjer specialistke pediatrije pomagajo z nasveti ob najpogostejših težavah otrok.
Klara Bojanovič Machado živi v državi, ki v večini nima niti dne plačanega porodniškega dopusta. In zaračunava astronomske cene za porod, če nimaš urejenega zavarovanja. V porodnišnici so ženske po vaginalnem porodu 24 ur, v službo gredo že pri otrokovih šestih tednih. Navaden vaginalni porod v določenih zveznih državah stane približno 20 tisoč dolarjev, carski rez pa tudi čez sto tisoč. Kaj to pomeni za tiste, ki nimajo urejenega zavarovanja, kako poplačajo dolg tisti, ki nimajo finančnih sredstev? Zakaj mora imeti noseča ženska, ki vstopa v Združene države, na tekočem računu vsaj deset tisoč dolarjev? Maša Mlakar Plemeniti pa živi blizu, v Avstriji. Pravi, da je tam nosečnica upravičena do posebnega varstva, prednost je, da so ženske med nosečnostjo in štiri mesece po porodu zaščitene in jih ne smejo odpustiti. Prepovedano je tudi delo od 20. do 6. ure, ker lahko škodi zdravju matere in otroka. V večini primerov so prosti tudi nedelje in prazniki. V Avstriji je lahko ženska z otrokom doma do njegovega drugega leta, je pa tam velika težava nega bolnega otroka, saj jim po zakonu pripada le teden dni, pogosto si morajo nato vzeti dopust.
Mojca Dominiković živi na Islandiji, v mestu Höfn, eno uro letenja stran od Reykjavika. Roditi je odšla z letalom. Nosečnice se morajo, če živijo na podeželju, 14 dni pred porodom tudi preseliti v mesto s porodnišnico, če bi prišlo do prezgodnjega poroda. Pravi, da je na Islandiji dobro poskrbljeno za nosečnice in tudi za otroke, nosečnost vodijo babice, ginekolog se oglasi samo, če pride do zapletov. Niso obremenjeni z ocenami dojenčkov, otroka so stehtali šele štiri ure po porodu. V Švici, razlaga Žiga Tručl, je prav tako dobro poskrbljeno za nosečnice, kar tam izstopa, pa so stroški za vrtec. Tudi zato po njegovih besedah 2/3 Švicark ni zaposlenih za poln delovni čas, razlog so visoki stroški predšolske vzgoje, ki so lahko celo tako visoki, da porabijo eno plačo samo za to. Čeprav jima s partnerko življenje v Zürichu ustreza, se pogosto pogovarjata tudi o vrnitvi v Slovenijo - zaradi stroškov in predvsem bližine družine, saj se v Švici lahko zaneseta le drug na drugega.
Gordon Neufeld je eden največjih strokovnjakov na področju vzgoje. Je oče petih otrok, dedek sedmih vnukov. Je razvojni in klinični psiholog, ki piše o dobrobiti navezanosti otroka na starše. Zdrava navezanost namreč otroka opremi za življenje, mu zagotovi orodja, da se zna spopasti z izzivi, poleg tega pa je znak, da ima pri starših vedno trdno oporo in razumevanje, ko to potrebuje. Gordon Neufeld poudarja, da danes živimo v veliki krizi zaupanja v starševstvo in o tem, da družabna omrežja vse bolj krhajo naše odnose z otroki.
1… Je stavek, ki ga ne želi slišati nobena od sogovornic, a je vendar del njunih življenj s šolajočimi se najstniki. Mojca Černigoj Bizjak pravi, da je nekoč verjela, da bo imela dva neproblematična otroka, saj sta s partnerjem stroga in dosledna. Zdaj se, kot številni starši najstnikov, ki preizkušajo meje, po nedavnem incidentu v šoli sprašuje, kaj je šlo narobe. “Počutim se, kot da nisem opravila svoje starševske vloge in sem, če rečem v najstniškem jeziku: “failala”, neuspela.” Sin je med petminutnim odmorom na šolskem stranišču prižgal petardo, fant iz višjega razreda pa jo je odvrgel v straniščno školjko, ki se je nato razletela. Mama treh deklet Andreja Košnik pa se spominja dogodka, ko je starejša hči zamajala njene predstave o vzgoji in vrednotah. Pa tudi o veri, ko ji je dejala nekaj v smislu ‘jaz v to tvoje sra*** ne verjamem’. Sogovornici podkasta Šala za starše poudarjata, da je pogovor vezivo družine, a tudi to ni zagotovilo, da otrok ali najstnik ne bo počel lumparij, neumnosti, preizkušal in presegal meje in naredil česa, na kar ne bo ponosen.
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States