Moč besede - Predsedničin podkast

Tokratna gostja podkasta Moč besede je dr. Marinka Žitnik, strokovnjakinja za umetno inteligenco, sicer pa docentka na Harvard Medical School, pridružena članica na inštitutu MIT ter fakultete na Harvardski pobudi za podatkovno znanost. Je prva Slovenka, ki je zasedla profesorsko mesto na tej prestižni ustanovi. Kot računalničarka preučuje uporabno strojno učenje in se osredotoča na izzive, ki jih prinašajo podatki v znanosti, medicini in zdravju.Dr. Žitnik je pred kratkim vodila raziskavo o trajnem odseljevanju mladih izobraženih ljudi v tujino in potrebnih ukrepih, ki bi jim omogočili vračanje nazaj domov. Glavni cilj raziskave, ki je potekala v okviru fundacije ASEF, je bil razvoj celovitega analitičnega modela za vrednotenje obstoječih politik, programov in spodbud, usmerjenih v vračanje izobraženih državljanov. Izsledki te raziskave namreč naslavljajo eno ključnih razvojnih težav Slovenije, saj se iz države vsako leto izseli več izobraženih Slovencev, kot se jih vrne. Kaj storiti, da se ta trend obrne?Prijazno vabljeni k poslušanju!

V 10. epizodi podkasta Moč besede predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar gosti Francesco Albanese. Francesca Albanese je prva ženska, ki opravlja funkcijo posebne poročevalke Združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju. Funkcijo opravlja od maja 2022, lani pa jo je Svet OZN za človekove pravice potrdil za drugi triletni mandat. Tako kot večina njenih predhodnikov je bila tudi ona deležna hudih kritik, kljub pritiskom pa neumorno opozarja na kršitve pravic Palestincev in neizmerno trpljenje civilnega prebivalstva v Gazi. S predsednico sta se pogovarjali o tem, kako se sooča s pritiski, sogovornica pa je med drugim natančno pojasnila tudi, kateri bi morali biti naslednji koraki v mednarodni skupnosti za zaustavitev zločinov.Vabljeni k poslušanju.

V 9. epizodi podkasta Moč besede predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar gosti predstavnice Gibanja Mater enklav Srebrenice in Žepa in sicer predsednico Muniro Subašić, podpredsednico Kado Hotić in Ajšo Hafizović Hadžimešić ter Murata Tahirovića, predsednika Združenja žrtev in prič srebreniškega zločina, ki so jo ob 30-letnici množičnega poboja več kot 8000 muslimanskih dečkov in mož iz Srebrenice in okolice obiskali v Predsedniški palači.Pogovarjali so se o njihovem življenju po tem nečloveškem in zavržnem genocidu, katerega pričevalci so in o tem, kako pomembno je ohranjanje spomina na ta grozodejstva, ki se ne bi smela nikoli zgoditi, kaj šele ponoviti. A žal se.Sporočila Mater Srebrenice presegajo osebno žalovanje in postajajo univerzalni poziv k človečnosti, sočutju in odgovornosti. Njihovo delo gradi mostove, ki kažejo, da je mogoče iz najglobljih tragedij zgraditi upanje za boljši svet brez nasilja in sovraštva. Sporočilo, ki ga prenašajo, je toliko bolj pomembno v času druge morije, ki poteka pred našimi očmi v Gazi.Transkript podkasta v slovenščini je dostopen na uradni spletni strani predsednice republike.Vabljeni k poslušanju.

V 8. epizodi podkasta Moč besede predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar gosti asist. Mateja Vinka, dr. med. spec. javnega zdravja, predstojnika Centra za duševno zdravje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).Naše notranje počutje, duševno zdravje, je še vedno tema, o kateri premalo odprto govorimo. Pa bi morali – strokovnjaki že vrsto let opažajo porast duševnih stisk in motenj med ljudmi, tudi med mladostniki. V zadnjih letih se je sicer povečalo zavedanje in prepoznavanje teh težav, nekoliko se je zmanjšala tudi stigma. A kljub temu mnogi še vedno živijo s stiskami sami, brez podpore – čeprav bi jim bilo lažje, če bi o tem spregovorili.Po številu samomorov, ki so pogosto posledica neprepoznanih ali prezrtih stisk, smo med državami Zahoda žal v samem vrhu. Svojci se po izgubi pogosto soočajo z bolečimi vprašanji: ali so kaj spregledali, ali bi lahko kaj preprečili? Občutki krivde, nemoči in žalosti so globoki. Kako se z njimi spopasti? Kako pomagati – sebi ali bližnjim?O stanju duševnega zdravja v naši družbi se je predsednica republike Nataša Pirc Musar pogovarjala z asist. Matejem Vinkom, dr. med. spec. javnega zdravja, predstojnikom Centra za duševno zdravje NIJZ, ki ga vodi vse od njegove ustanovitve. Srečala sta se tik pred začetkom Festivala duševnega zdravja, ki bo letos potekal v Kopru.

V 7. epizodi podkasta Moč besede predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar prvič gosti moškega sogovornika – najboljšega kolesarja na svetu Tadeja Pogačarja. Pogovor razkriva Tadeja onkraj kolesarskih zmag – kot preprostega in zabavnega človeka, ki zna uživati v majhnih stvareh, od dobre kave do sproščenih trenutkov s prijatelji in družino.V epizodi se dotakneta njegovih začetkov, ko je kolo pomenilo več kot le šport, ter njegove predanosti mlajšim generacijam, kar izkazuje skozi projekt Pogi Team in dobrodelno fundacijo, ki jo vodi s svojo partnerko, kolesarko Urško Žigart.Seveda pa ne manjka pogovor o kolesarskih presežkih – kako je bilo osvojiti Giro, ponovno zmagati na Dirki po Franciji, postati svetovni prvak ter kakšen občutek je voziti v mavrični majici. Predsednica in Pogačar se dotakneta tudi pomena ekipnega duha, psiholoških izzivov zmag in porazov ter posebne povezave slovenskih navijačev s svojimi športnimi junaki.Na koncu se podata še v domišljijski izziv – kako bi izgledala Tadejeva idealna etapa Dirke po Sloveniji? Kam bi peljal sotekmovalce, če ne bi gledal le na težavnost, ampak tudi na lepote zelene Slovenije?*Epizoda s Tadejem Pogačarjem je bila posneta  20. novembra 2024.

V začetku novembra 2024 je Slovenijo obiskala soproga predsednica Ukrajine Olena Zelenska. V Ljubljani se je udeležila letnega zasedanja Svetovalnega odbora ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti, ki je bilo posvečeno humanitarnim potrebam Ukrajine. Prav v tistih dneh je minil 1000. dan od začetka vojne v Ukrajini, ki je grobo zarezala v življenje ukrajinskih prebivalcev in pretresla mednarodno skupnost. Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se je s soprogo ukrajinskega predsednika, sicer arhitektko in scenaristko, v podkastu pogovarjala o življenju Ukrajink in Ukrajincev v času vojne, o njenem projektu zbiranja humanitarne pomoči zanje ter o sodelovanju prvih dam in soprogov v okviru vrha partnerjev voditeljev držav.

V tokratnem podkastu Moč besede se je predsednica republike Nataša Pirc Musar pogovarjala s svetovno znano multimedijsko umetnico Marino Abramović. Pogovor sta posneli dobro uro pred zaprtjem razstave z naslovom Confess v Piranu, ki sta jo kasneje tudi skupaj obiskali. Marina Abramović je umetnica, ki vedno znova preseneča, s svojimi projekti navdušuje in pogosto šokira. Je pionirka konceptualne umetnosti in performansa z raznovrstnimi umetniškimi dosežki. Ljubitelji umetnosti jo opisujejo kot legendo performansa in nesporno zvezdo tega področja. Od začetka svoje kariere v Jugoslaviji v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je obiskovala Akademijo za likovno umetnost v Beogradu, je performans vzpostavila kot vizualno umetniško obliko. Telo je postalo vsebina in hkrati medij njenega dela. Predsednici je v pogovoru zaupala, kako se porajajo ideje za nove projekte: v njenih sanjah.

V novi epizodi podkasta Moč besede prisluhnite pogovoru z Julijo Navalno, odločno in pogumno žensko, mamo dveh otrok, ki se po tragični izgubi svojega moža, opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, bori naprej za pravico in svobodo v Rusiji. Julija Navalna je v mednarodni javnosti znana kot žena Alekseja Navalnega, vendar je v zadnjih letih tudi sama postala prepoznaven glas za spremembe in demokracijo v Rusiji. Kako namerava nadaljevati delo svojega moža in katera tri ključna politična cilja si je zadala za prihodnost? To so vprašanja, ki sta se jih s predsednico republike Natašo Pirc Musar dotaknili v tem globokem in iskrenem pogovoru.

Gostja tretjega predsedniškega podkasta je Svetlana Tihanovska. Nekdanja učiteljica in prevajalka, žena, mati dveh otrok, predvsem pa neustrašna oseba, najvidnejši obraz beloruske opozicije. Po aretaciji njenega moža Sergeja Tihanovskega, ki je veljal za najresnejšega volilnega tekmeca Aleksandra Lukašenka, se je leta 2020 brez kakršnihkoli političnih izkušenj odločila za predsednico države kandidirati sama. Zavezala se je, da bo v primeru zmage v roku pol leta ponovno razpisala nove demokratične volitve, da bi lahko ponovno kandidirali izločeni opozicijski kandidati, sama pa se bi iz tekme umaknila.

Prijazno vabljeni k poslušanju drugega Predsedničinega podkasta z naslovom Moč besede. Tokratna gostja je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović. Komisarka Sveta Evrope Dunja Mijatović je bila gostja zadnjega Blejskega strateškega foruma, ki je potekal med 28. in 29. avgustom 2023 na Bledu, in sicer kot ena od govornic na predsedniškem panelu "Globalni izzivi - Glas mladih". Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je ob tej priložnosti s komisarko posnela tudi pogovor za predsedničin podkast. Komisarka Mijatović, ki s 1. aprilom 2024 zaključuje svoj mandat, je predsednici zaupala, kakšno je delo komisarke ter kakšni so njeni pogledi in osebno doživljanje grozot, ki se dogajajo na vojnih žariščih. Pogovarjali sta se tudi o odgovornosti politike, da premaguje nacionalne konflikte in išče odgovore na številna aktualna vprašanja, kot so podnebne spremembe, izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca, in drugo. Dotaknili pa sta se tudi pomena svobode izražanja in medijev, brez katerih ni demokracije. Dunja Mijatović je od aprila 2018 prva ženska komisarka za človekove pravice v Svetu Evrope. Kot komisarka je svoje tematsko delo osredotočila na vrsto vprašanj človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja, varnostjo novinarjev, zaščito zagovornikov človekovih pravic, pravicami migrantov in beguncev ter bojem proti diskriminaciji in sovražnemu govoru. Ukvarjala se je tudi z izzivi, s katerimi se soočajo ženske, otroci in ranljive skupine, zlasti tiste, ki so jih prizadeli konflikti in razseljevanje, ter s posledicami ruske vojne v Ukrajini za človekove pravice. Pred imenovanjem za komisarko je bila predstavnica OVSE za svobodo medijev (2010–2017), direktorica radiodifuzije pri Regulativni agenciji za komunikacije Bosne in Hercegovine (2001–2010), predsednica Evropske platforme regulativnih agencij (2007–2010) in skupine strokovnjakov Sveta Evrope za svobodo izražanja in obveščanja v času krize (2005–2007).

Gostja prvega podkasta predsednice je dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena pisateljica, filozofinja in sociologinja. Je redna profesorica in znanstvena svetnica, zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki kot gostujoča profesorica predava tudi v New Yorku in Londonu. Ključne teme, s katerimi se ukvarja, so pravo, psihoanaliza in kriminologija. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, leta 2010 je bila imenovana za slovensko znanstvenico leta, njene knjige pa so prevedene v petnajst različnih jezikov. In še marsikaj bi lahko izpostavili. S predsednico Republike Slovenije sta se pogovarjali o življenju in delovanju v času krize identitet in o nesebični solidarnosti, ki jo ljudje premoremo v času kriz in katastrof. Predvsem za mlade so pomembna vprašanja, kako izstopiti iz sveta ponujenih identitet in vsiljenih vzorcev in kako najti pot do svojih resničnih želja in interesov, pa tudi do večjega prepoznavanja družbene odgovornosti za skupnost in sočloveka. Zelo aktualno pa je tudi vprašanje, kako omejiti razvoj umetne inteligence, da bo ta služila človeku in ne obratno.