Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 3,11-26 Psalm: Ps 8,2.5.6-7.8-9 Evangelij: Lk 24,35-48 Vrstica iz evangelija: »Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma.« (Lk 24,45) Berilo (Apd 3,11-26) Ko se je ozdravljeni hromi bolnik držal Petra in Janeza, je vse ljudstvo zelo osuplo priteklo k njima v Salomonov stebrenik. Ko je Peter to videl, je spregovoril ljudstvu: »Izraelci, kaj se čudite temu ali kaj strmite v naju, kakor da bi bila z lastno močjo ali s pobožnostjo storila, da ta hodi? Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov, Bog naših očetov, je poveličal svojega služabnika Jezusa, ki ste ga vi izdali in zatajili pred Pilatom, ko je ta razsodil, naj bi bil oproščen. Vi ste se Svetemu in Pravičnemu odrekli in prosili, da vam je podaril ubijalca, začetnika življenja ste pa umorili; toda Bog ga je obudil od mrtvih, čemur smo mi priče. In zaradi vere v njegovo ime je njegovo ime utrdilo tega, ki ga vidite in poznate, in vera, ki je po njem, mu je dala to popolno zdravje vpričo vas vseh. Zdaj pa, bratje, vem, da ste ravnali iz nevednosti, prav tako tudi vaši voditelji. Bog pa je tako dopolnil, kar je bil napovedal po ustih vseh prerokov, da bo namreč njegov Maziljenec trpel. Spokorite se in spreobrnite se torej, da se vam izbrišejo vaši grehi, da tako pridejo od Gospoda časi olajšanja in da pošlje Jezusa, vam namenjenega Mesija. Tega morajo namreč nebesa sprejeti do časov, ko se prenovi vse, o čemer je izdavna Bog govoril po svojih svetih prerokih. Že Mojzes je rekel: ›Preroka vam bo obudil Gospod, vaš Bog, izmed vaših bratov kakor mene; njega poslušajte v vsem, kar koli vam bo rekel. Kdor pa tega preroka ne bo poslušal, bo iz ljudstva iztrebljen.‹ Pa tudi vsi preroki od Samuela dalje, ki so govorili, so napovedovali te dni. Vi ste sinovi prerokov in zaveze, ki jo je Bog sklenil z vašimi očeti, ko je govoril Abrahamu: ›V tvojem potomcu bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.‹ Za vas najprej je Bog obudil svojega služabnika in ga poslal, da vam je v blagoslov in vsakterega izmed vas odvrne od vaših zlih del.« Psalm (Ps 8,2.5.6-7.8-9) Odpev: Kako čudovito je Božje ime po vsej zemlji. Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji! Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da skrbiš zanj? Kako čudovito je Božje ime po vsej zemlji. In vendar, naredil si ga le malo nižjega od angelov, s slavo in častjo si ga ovenčal; dal si mu oblast nad deli svojih rok, in vse si podvrgel njegovim nogam. Kako čudovito je Božje ime po vsej zemlji. Drobnico in vso goved, in tudi poljske živali, ptice pod nebom in ribe v morju, vse, kar hodi po morskih stezah. Kako čudovito je Božje ime po vsej zemlji. Evangelij (Lk 24,35-48) Tisti čas sta učenca pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta Jezusa spoznala po lomljenju kruha. Ko so pa o tem govorili, je Jezus sam stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se ter se prestrašili in so mislili, da vidijo duha. Rekel jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj vam vstajajo dvomi v srcih? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam; potipljite in poglejte, zakaj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tu kaj jesti?« Dali so mu kos pečene ribe. In vzel je ter vpričo njih jedel. Rekel jim je: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Treba je, da se dopolni vse, kar je o meni pisano v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl razum, da so umevali pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano in tako je bilo treba Kristusu trpeti in vstati tretji dan od mrtvih in v njegovem imenu oznaniti pokoro ter odpuščanje grehov med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu. Vi pa ste priče teh reči.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 3,1-10 Psalm: Ps 105,1-2.3-4.6-7.8-9 Evangelij: Lk 24,13-35 Vrstica iz evangelija: »In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima« (Lk 24, 14-15) Berilo (Apd 3,1-10) Tiste dni sta šla Peter in Janez v tempelj ob deveti molitveni uri. Nekega moža, ki je bil od rojstva hrom, so prinašali in ga posajali vsak dan k tempeljskim vratom, ki se imenujejo Lepa, da bi v tempelj gredoče prosil vbogajme. Ta je videl Petra in Janeza, ko sta hotela stopiti v tempelj, in ju je prosil miloščine, Peter in Janez sta se ozrla vanj in Peter je rekel: »Poglej v naju!« In gledal je vanju v pričakovanju, da bo od njiju kaj dobil. Peter pa je rekel: »Srebra in zlata nimam, kar pa imam, to ti dam: V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana vstani in hodi!« In prijel ga je za desnico ter vzdignil: in v hipu so se mu utrdila stopala in gležnji in je skočil pokonci ter hodil. Nato je stopil z njima v tempelj in je hodil, poskakoval in hvalil Boga. In vse ljudstvo ga je videlo, da hodi in Boga hvali. Prepoznali pa so ga, da je on tisti, ki je zaradi miloščine posedal pri tempeljskih Lepih vratih, in prevzela jih je groza in strmenje nad tem, kar se mu je prigodilo. Psalm (Ps 105,1-2.3-4.6-7.8-9) Odpev: Zemlja je polna Gospodove dobrote. Slavite Gospoda, kličite njegovo ime, oznanjujte med narodi njegova čudovita dela! Pojte mu, igrajte mu, pripovedujte o vseh njegovih čudežih! Zemlja je polna Gospodove dobrote. Ponašajte se z njegovim svetim imenom, naj se veseli srce njih, ki iščejo Gospoda! Opazujte Gospoda in njegovo moč, vedno iščite njegovo obličje! Zemlja je polna Gospodove dobrote. O zarod njegovega služabnika Abrahama, sinovi njegovega izvoljenca Jakoba! On je Gospod, naš Bog; njegove sodbe veljajo po vsej zemlji. Zemlja je polna Gospodove dobrote. Na veke se spominja svoje zaveze, obljube, ki jo je določil za tisoč rodov, zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom, prisege, ki jo je dal Izaku. Zemlja je polna Gospodove dobrote. Evangelij (Lk 24,13-35) Glej, dva izmed Jezusovih učencev sta šla prav tisti prvi dan v tednu v trg Emavs, ki je šestdeset tečajev oddaljen od Jeruzalema. Govorila sta med seboj o vsem tem, kar se je bilo zgodilo. Medtem ko sta se pogovarjala in se vpraševala, se je sam Jezus približal in šel z njima, njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »Kakšni so pogovori, ki jih imata med seboj po poti?« Žalostna sta obstala. Eden, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi zvedel, kaj se je ondi zgodilo te dni?« Rekel jima je: »Kaj?« Ta dva sta rekla: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom: kako so ga izdali naši veliki duhovniki in poglavarji v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrhu vsega tega je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Pa tudi nekatere žene izmed naših so nas ostrašile; šle so namreč zarana h grobu in, ko niso našle njegovega telesa, so prišle in pripovedovale, da so videle tudi prikazen angelov, kateri pravijo, da živi. In šli so nekateri izmed naših h grobu in so našli tako, kakor so rekle žene, njega samega pa niso videli.« On jima je rekel: »O nespametna in po srcu počasna za verovanje vsega tega, kar so povedali preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« In začel je z Mojzesom in vsemi preroki ter jima je razlagal, kar je bilo o njem v vseh pismih. Približali so se trgu, kamor so šli, in on se je delal, da gre dalje. Silila sta ga, govoreč: »Ostani z nama, proti večeru gre in dan se je že nagnil.« Vstopil je, da bi ostal z njima. Ko je sedel z njima k mizi, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima dal. Odprle so se jima oči in sta ga spoznala: on pa jima je zginil izpred oči. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni bilo najino srce goreče v nama, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?« Vstala sta še tisto uro in se vrnila v Jeruzalem; našla sta zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi, in ti so pripovedovali: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta Jezusa spoznala po lomljenju kruha.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 2,36-41 Psalm: Ps 33,4-5.18-19.20.22 Evangelij: Jn 20,11-18 Vrstica iz evangelija: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.« Berilo (Apd 2,36-41) Na binkoštni praznik je Peter govoril Judom: »Zagotovo vedi, vsa Izraelova hiša, da je Bog tega Jezusa, ki ste ga vi križali, postavil za Gospoda in Maziljenca.« Ko so to slišali, jih je v srce zabolelo in so rekli Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj storimo?« Peter jim je rekel: »Spreobrnite se in sleherni izmed vas naj se da krstiti v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem oddaljenim, kolikor jih pokliče Gospod, naš Bog.« Še z mnogimi drugimi besedami je pričeval in jih opominjal: »Rešite se iz tega pokvarjenega rodu.« Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so bili krščeni; in pridružilo se je tisti dan okoli tri tisoč duš. Psalm (Ps 33,4-5.18-19.20.22) Odpev: Zemlja je polna Gospodove dobrote. Gospodova beseda je prava in vse njegovo delo je zanesljivo. Ljubi, kar je prav in pravično, zemlja je polna Gospodove dobrote. Zemlja je polna Gospodove dobrote. Gospodove oči so uprte na nje, ki se ga bojijo, na nje, ki upajo v njegovo milost, da otme njih duše smrti in jih ob lakoti preživlja. Zemlja je polna Gospodove dobrote. Naša duša čaka Gospoda: on je naš pomočnik in ščit. Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad nami, kakor upamo v tebe. Zemlja je polna Gospodove dobrote. Evangelij (Jn 20,11-18) Tisti čas je Marija Magdalena stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila v grob in je videla dva angela v belih oblačilih, ki sta sedela eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. Rečeta ji: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.« Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in mu hebrejsko reče: »Rabbuni!« (kar pomeni: Učenik). Jezus ji reče: »Ne dotikaj se me več, še nisem šel k Očetu. Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ›Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem naznanila: »Videla sem Gospoda in on mi je to rekel.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 2,14.22-32 Psalm: Ps 16,1-2.5.7-8.9-10.11 Evangelij: Mt 28,8-15 Vrstica iz evangelija: »Oni dve sta pristopili, Jezusu objeli noge in se mu poklonili« (Mt 28,9) Berilo (Apd 2,14.22-32) Na binkoštni praznik je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil svoj glas in jih nagovoril: Judje in vsi vi, ki prebivate v Jeruzalemu! To vam bodi znano in poslušajte moje besede. Jezusa Nazarečana, ki ga je Bog pred vami spričal z močmi in čudeži in znamenji, ki jih je po njem storil med vami, kakor sami veste: njega, izdanega po določenem sklepu in Božji previdnosti, ste po rokah krivičnikov pribili na križ in umorili; toda Bog ga je oprostil bolečin smrti in ga obudil, zakaj nemogoče je bilo, da bi ga imela v oblasti. David namreč pravi o njem: »Vedno vidim pred seboj Gospoda, ker je ob moji desnici, da ne omagam. Zato se veseli moje srce in raduje moj jezik in v upanju bo počivalo moje telo. Moje duše ne boš pustil v podzemlju in svojemu Svetemu ne boš dal trohneti. Dal si mi spoznati pot življenja, napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem.« Bratje, naj vam odkrito spregovorim o očaku Davidu: Umrl je in bil pokopan in njegov grob je med nami do današnjega dne; ker pa je bil prerok in je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, da posadi potomca njegovega rodu na njegov prestol, se je ozrl v prihodnost in povedal o Kristusovem vstajenju, da ne bo puščen v podzemlju in da tudi njegovo telo ne bo trohnelo. Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče. Psalm (Ps 16,1-2.5.7-8.9-10.11) Odpev: Gospod, varuj me, vate zaupam! Varuj me, o Bog, k tebi se zatekam! Govorim Gospodu: »Ti si moj Gospod, delež moje dediščine in mojega keliha, ti vodiš mojo usodo«. Gospod, varuj me, vate zaupam! Slavim Gospoda, da mi svetuje, in celo ponoči me opominja moje srce. Vedno imam pred seboj Gospoda; ker je na moji desni, ne omahnem. Gospod, varuj me, vate zaupam! Veseli se moje srce in raduje moja duša; tudi moje telo bo varno počivalo. Moje duše ne boš pustil v kraljestvu mrtvih, svojemu svetemu ne boš dal gledati trohnobe. Gospod, varuj me, vate zaupam! Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, večne radosti na svoji desnici, večne radosti na svoji desnici. Gospod, varuj me, vate zaupam! Evangelij (Mt 28,8-15) Tisti čas so žene hitro odšle od groba in so tekle, da bi sporočile njegovim učencem. In glej, Jezus jim pride naproti in pravi: »Pozdravljene!« One pristopijo, mu objamejo noge in ga molijo. Tedaj jim Jezus reče: »Ne bojte se! Pojdite in sporočite mojim bratom, naj gredo v Galilejo, tam me bodo videli.« Ko so bile še na potu, so nekateri stražniki dospeli v mesto in so velikim duhovnikom naznanili ves dogodek. Ti so se s starešinami zbrali, se posvetovali in nato dali vojakom mnogo denarja z naročilom: »Recite: ›Njegovi učenci so prišli ponoči in so ga ukradli, ko smo mi spali.‹ Če bi to zvedel poglavar, ga bomo mi pregovorili in bomo naredili, da boste brez skrbi.« Ti so vzeli denar in so storili, kakor so bili naučeni. In razširila se je ta govorica med Judi do današnjega dne.

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Apd 10,34.37-43 Psalm: Ps 118,1-2.16-17.22-23 2. berilo: Kol 3,1-4 ali 1 Kor 5,6-8 Evangelij: Jn 20,1-9 Vrstica iz evangelija: »Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu« (Jn 20,3) 1. berilo (Apd 10,34.37-43) Tiste dni je Peter spregovóril: »Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je oznanjal Janez: Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo; zakaj Bog je bil z njim. Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jerúzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obúdil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, a ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. Nam je tudi naróčil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. O njem pričujejo vsi preroki. Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi.« Psalm (Ps 118,1-2.16-17.22-23) Odpev: To je dan, ki ga je Gospod narédil. Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, vekomaj traja njegova dobrota. Naj vendar reče Izrael: »Vekomaj traja njegova dobrota.« To je dan, ki ga je Gospod narédil. Gospodova desnica me je dvignila, Gospodova desnica je mogočno delovala. Ne bom umrl, ampak žível, pripovedoval bom o Gospodovih delih. To je dan, ki ga je Gospod narédil. Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. To je Gospodovo delo, v naših očeh je čudovito. To je dan, ki ga je Gospod narédil. 2. berilo (Kol 3,1-4 ali 1 Kor 5,6-8) Bratje in sestre, če ste vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. Umrli ste namreč in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi. *ali* Bratje in sestre, mar ne veste, da malo kvasa prekvasi vse testo? Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste nekvašeni. Kristus, naše velikonočno jagnje, je bil namreč žrtvovan. Praznujmo, pa ne s starim kvasom hudobije in zla, ampak z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice. Evangelij (Jn 20,1-9) Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih.

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: (1. berilo) 1 Mz 1,1-2,2 (2. berilo) 1 Mz 22,1-18; (3. berilo) 2 Mz 14,15-15,1; (4. berilo) Iz 54,5-14; (5. berilo) Iz 55,1-11; (6. berilo) Bar 3,9-15; 3,32-4,4; (7. berilo) Ezk 36,16-28 (8. berilo) Rim 6,3-11 Psalm: (1. psalm) Ps 104,1-2.5-6.10.12-14.24.35 (2. psalm) Ps 16,5.8-11; (3. psalm) 2 Mz 15,1-6.17-18; (4. psalm) Ps 30,2.4-6.11-13; (5. psalm) Iz 12,2-6; (6. psalm) Ps 19,8-11; (7. psalm) Ps 42,3.5; 43,3.4 (8. psalm) Ps 118,1-2.16-17.22-23 2. berilo: Rim 6,3-11 Evangelij: Mt 28,1-10 Vrstica iz evangelija: »Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Obujen je bil, kakor je rekel! .« (Mt 28,5-6) 1. berilo ((1. berilo) 1 Mz 1,1-2,2 (2. berilo) 1 Mz 22,1-18; (3. berilo) 2 Mz 14,15-15,1; (4. berilo) Iz 54,5-14; (5. berilo) Iz 55,1-11; (6. berilo) Bar 3,9-15; 3,32-4,4; (7. berilo) Ezk 36,16-28 (8. berilo) Rim 6,3-11) [Bog je videl vse, kar je ustvaril, in bilo je zelo dobro V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji je vel nad vodámi. Bog je rekel: »Bodi svetloba!« In nastala je svetloba. Bog je videl, da je svetloba dobra. In Bog je ločil svetlobo od temè. In Bog je svetlobo imenoval dan, temo pa je imenoval noč. In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan. Bog je rekel: »Bodi obòk sredi vodá in naj loči vôde od vodá!« In Bog je narédil obòk in ločil vôde, ki so bile pod obókom, od vodá nad obókom. Zgodilo se je tako. Bog je obòk imenoval nebo. In bil je večer in bilo je jutro, drugi dan. Bog je rekel: »Vôde pod nebom naj se zberejo na en kraj in prikaže naj se kôpno!« Zgodilo se je tako. Bog je kôpno imenoval zemljo, zbrane vode pa je imenoval morje. Bog je videl, da je dobro. Nato je Bog rekel: »Zemlja naj požene zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki na zemlji rodi sadje s semenom po svoji vrsti!« Zgodilo se je tako. Zemlja je pognala zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki rodi na zemlji sadje s semenom po svoji vrsti. Bog je videl, da je dobro. In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan. Bog je rekel: »Naj bodo lučí na nebesnem obóku! Ločujejo naj dan od nočí in naj bodo znamenja za čase, dneve in leta! Naj svetijo na nebesnem obóku in razsvetljujejo zemljo!« Zgodilo se je tako. Bog je narédil dve velíki lúči: večjo luč, ki naj gospoduje dnevu, in manjšo luč, ki naj gospoduje nôči, ter zvezde. Bog jih je postavil na nebesni obòk, da bi razsvetljevale zemljo. Gospodovale naj bi dnevu in nôči in ločevale svetlobo od temè. Bog je videl, da je dobro. In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan. Bog je rekel: »Živa bitja naj mrgolijo v vodah in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obókom!« Bog je ustvaril velike morske živali in vsa živa bitja, ki se gibljejo in mrgolijo v vodah, po njihovih vrstah in vse krilate ptice, po njihovih vrstah. Bog je videl, da je dobro. In Bog jih je blagoslovil in rekel: »Plodite se in množite, napolnite vse morsko vodovje! In ptice naj se množijo na zemlji!« In bil je večer in bilo je jutro, peti dan. Bog je rekel: »Zemlja naj rodi živa bitja po njihovih vrstah: živino, laznino in zveri zemlje po njihovih vrstah!« Zgodilo se je tako. Bog je narédil zveri zemlje po njihovih vrstah, živino po njenih vrstah in vso laznino na zemlji po njenih vrstah. Bog je videl, da je dobro. Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svoj lik! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog ju je blagoslôvil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolníta zemljo in si jo podvrzíta; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« Bog je rekel: »Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano. Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji in ima v sebi življenje, dajem v živež vse zelene rastline.« Zgodilo se je tako. Bog je videl vse, kar je narédil, in glej, bilo je zelo dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan. Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je narédil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je stóril.] [Daritev našega očeta Abrahama Tiste dni je Bog preskušal Abrahama. Rekel mu je: »Abraham!« Odgovóril je: »Tukaj sem.« Pa je rekel: »Vzemi svojega sina, svojega edinca, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Moríja! Tam ga daruj v žgalno daritev na gori, ki ti jo bom pokazal!« Abraham je vstal zgodaj zjutraj, osedlal osla, vzel s seboj dva hlapca in svojega sina Izaka. Nacepil je drv za žgalno daritev, potem pa je vstal in odšel proti kraju, o katerem mu je govóril Bog. Tretji dan je povzdignil oči in od daleč zagledal kraj. Rekel je hlapcema: »Ostaníta tukaj z oslom, jaz in deček pa greva tjakaj, da pomoliva. Potem se vrneva k vama.« Abraham je vzel drva za žgalno daritev in jih nalóžil svojemu sinu Izaku v naročje, v svojo roko pa je vzel ogenj in nož. In šla sta oba skupaj. Izak je nagovóril svojega očeta Abrahama in rekel: »Moj oče!« Ta je rekel: »Kaj je, moj sin?« Pa je odvrnil: »Glej, ogenj in drva, kje pa je jagnje za žgalno daritev?« Abraham je rekel: »Bog si bo preskrbel jagnje za žgalno daritev, moj sin.« In šla sta oba skupaj. Prišla sta na kraj, o katerem mu je Bog rekel. Tam je Abraham sezidal oltar in razlóžil drva. Zvezal je svojega sina Izaka in ga polóžil na oltar na drva. Potem je Abraham stegnil svojo roko in zgrabil nož, da bi zaklal svojega sina. Tedaj mu je zaklical Gospodov angel iz nebes in rekel: »Abraham, Abraham!« Odgovóril je: »Tukaj sem.« In je rekel: »Ne steguj svoje roke nad dečka in ne stôri mu ničesar, kajti zdaj vem, da se bojiš Boga, saj mi nisi odrekel svojega sina, svojega edinca.« Abraham je povzdignil oči in pogledal, in glej, za njim je bil oven, ki se je z rogovi zapletel v grmovje. Abraham je torej šel in vzel ovna in ga daroval v žgalno daritev namesto svojega sina. Zato je Abraham tisti kraj imenoval ›Gospod bo preskrbel‹, kakor pravijo danes: ›Na gori Gospodovi bo preskrbljeno.‹ Gospodov angel je drugič poklical Abrahama iz nebes in rekel: »Prisegel sem pri sebi, govorí Gospod: Ker si to storil in nisi odrekel svojega sina, svojega edinca, te bom zares obilno blagoslôvil in silno namnóžil tvoje potomstvo, kakor zvezde na nebu in kakor pesek, ki je na morski obali. Tvoji potomci bodo vzeli v posest vrata svojih sovražnikov in s tvojimi potomci se bodo blagoslavljali vsi narodi na zemlji, ker si poslušal moj glas.«] [Izraelovi sinovi so šli po suhem sredi morja Tiste dni je Gospod rekel Mojzesu: »Kaj vpiješ k meni? Ukaži Izraelovim sinovom, naj se odpravijo! Ti pa povzdigni palico in stegni roko nad morje in ga razdêli, da bodo šli Izraelovi sinovi po suhem sredi morja! In jaz bom zakrknil sŕca Egipčanom, da pojdejo za njimi. Potem bom pokazal svoje veličastvo nad faraonom in vso njegovo vojsko, nad njegovimi vozovi in konjeniki. Egipčani bodo spoznali, da sem jaz Gospod, ko pokažem svoje veličastvo nad faraonom, nad njegovimi vozovi in konjeniki.« Tedaj se je premaknil Božji angel, ki je hodil pred Izraelovo vojsko, in se postavil za njimi. In premaknil se je oblačni steber, ki je bil pred njimi, in se postavil za njimi. Tako je prišel med egiptovsko in izraelsko vojsko. Bil je oblak in temà, vendar se je svetlikalo v noči, in vso noč se niso približali drug drugemu. Tedaj je Mojzes stegnil roko nad mórje in Gospod je gnal morje z močnim vzhodnim vetrom vso noč nazaj. Iz morja je narédil suho zemljo. In vode so se razdelile. Izraelovi sinovi so šli sredi morja po suhem in vode so jim bile kakor zid na desni in levi. Egipčani so jih zasledovali in šli za njimi v sredo morja, vsi faraonovi konji, njegovi vozovi in konjeniki. Ob jutranji straži je Gospod v ognjenem in oblačnem stebru pogledal na egiptovsko vojsko in jo zbegal. Zaviral je kolesa njihovih voz in jim tako oteževal vožnjo. Tedaj so Egipčani rekli: »Bežimo pred Izraelom, kajti Gospod se bojuje zanje proti Egipčanom!« Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Stegni roko nad mórje, da se vode vrnejo na Egipčane, na njihove vozove in konjenike.« Mojzes je stegnil roko nad morje in morje se je ob jutranji zori vrnilo na svoje navadno mesto, medtem ko so Egipčani bežali proti njemu. Tako je Gospod pognal Egipčane v sredo morja. Vode so se vrnile in zagrníle vozove in konjenike in vso faraonovo vojsko, ki je prišla za njimi v morje. Niti eden izmed njih ni ostal. Izraelovi sinovi pa so šli po suhem sredi morja in vode so jim bile kakor zid na desni in levi. Tako je Gospod tisti dan rešil Izraelce iz rok Egipčanov in Izrael je videl Egipčane mrtve na morskem obrežju. Ko je Izrael videl mogočno roko, ki jo je Gospod pokazal nad Egipčani, se je ljudstvo zbalo Gospoda in zaupalo Gospodu in njegovemu služabniku Mojzesu. Tedaj so Mojzes in Izraelovi sinovi peli Gospodu tole pesem.] [Z večnim usmiljenjem se te je usmilil Gospod, tvoj Odrešenik  Tvoj gospodar je tvoj stvarnik, njegovo ime je Gospod nad vojskámi. Tvoj odkupitelj je Sveti Izraelov, imenuje se Bog vse zemlje. Da, kakor ženo, ki je zapuščena in v duši žalostna, te je Gospod poklical, kakor ženo iz mladosti, ki je zavržena, govorí tvoj Bog. »Za kratek čas sem te zapustil, a z velikim usmiljenjem te zberem. V izbruhu gneva sem za hip zakril svoj obraz pred teboj, a z večno ljubeznijo se te usmilim,« govorí Gospod, tvoj odkupitelj. »Ta čas je zame, kakor so bili Nóetovi dnevi: kot sem prisegel, da Nóetove vode ne bodo več preplavile zemlje, tako prisegam, da se ne bom več jezil nad teboj in ti ne bom več grozil. Kajti gore se bodo premaknile in griči omajali, moja milost pa se ne bo odmakníla od tebe in moja zaveza miru se ne bo omájala,« pravi tvoj usmiljeni, Gospod. »O uboga, razmršena, nikoli potolažena! Glej, sam bom položil na malto tvoj

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Iz 52,13-53,12 Psalm: Ps 31,2.6.12-13.15-16.17.25 2. berilo: Heb 4,14-16;5,7-9 Evangelij: Jn 18,1-19,42 Vrstica iz evangelija: »Juda je torej vzel četo in služabnike od vélikih duhovnikov in farizejev ter jih privedel tja.« (Jn 18,3) 1. berilo (Iz 52,13-53,12) Glej, moj služabnik bo imel uspeh, povzpel se bo in povzdignil in bo silno vzvišen. Kakor so se številni zgražali nad njim, ker je bil njegov obraz tako nečloveško iznakažen in njegova postava ni bila več podobna človeški, tako bo presenetil številne narode, kralji si bodo zatisnili usta pred njim. Tisti, ki jim ni bil oznanjen, bodo videli, tisti, ki niso slišali, bodo razumeli. Kdo bo veroval, kar smo slišali, nad kom se je razodela Gospodova roka? Pognal je kakor mladika pred njim, kakor korenika iz suhe zemlje. Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti, ne zunanjosti, da bi si ga želeli. Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi, mož bolečin, preizkušan v bolezni; kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz, je bil zaničevan in nismo ga cenili. V resnici je nosil naše bolezni, nalóžil si je naše bolečine, mi pa smo ga imeli za kaznovanega, udarjenega od Boga in ponižanega. On pa je bil ranjen zaradi naših pregreh, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdrávljeni. Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot, Gospod pa je nalóžil nanj krivdo nas vseh. Bil je mučen, a se je uklônil in ni odprl svojih ust, kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol, in kakor ovca, ki umolkne pred tistimi, ki jo strižejo, in ne odpre svojih ust. Iz zatiranja in iz obsodbe je bil vzet, kdo premišlja o njegovem rodu? Kajti bil je odrezan od dežele živih, kaznovan zaradi prestopka mojega ljudstva. Dali so mu grob pri krivičnih, gomilo pri bogatem, čeprav ni stóril nobenega nasilja in ni bilo zvijače v njegovih ustih. Gospodu je bilo po volji, da ga stre z bridkostjo: če dá svoje življenje v daritev za greh, bo videl potomce in bo podaljšal svoje dni, Gospodova volja bo uspevala po njegovi roki. Za muko svoje duše bo videl luč, do sitega se je bo nagledal, s svojim spoznanjem bo moj pravični služabnik mnoge opravičil, njihove krivde bo nalóžil nase. Zato mu bom mnoge dal v delež, mogočne bo delil kot plen, ker je dal svoje življenje v smrt in bil prištet med grešnike, nosil pa je grehe številnih in prosil za grešnike. Psalm (Ps 31,2.6.12-13.15-16.17.25) Odpev: Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo. K tebi, Gospod, se zatekam, naj ne bom osramočen na veke. V tvoje roke izročam svojo dušo, Gospod, zvesti Bog, ti si me rešil. Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo. Vsi moji nasprotniki me sramotijo, tisti, ki me vidijo zunaj, zbežijo pred mano. V srcih sem pozabljen, kakor da sem mrtev, postal sem kakor razbita posoda. Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo. Gospod, jaz pa zaupam vate, pravim: »Ti si moj Bog, v tvoji roki so moji dnevi.« Reši me iz rok mojih sovražnikov in vseh, ki me preganjajo. Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo. Razjasni svoj obraz nad svojim služabnikom, odreši me v svoji dobroti. Bodite močni, vaše srce naj se opogumi, vsi vi, ki pričakujete Gospoda! Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo. 2. berilo (Heb 4,14-16;5,7-9) Bratje in sestre, trdnó se držímo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina. Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha. Bližajmo se torej z zaupnostjo prestólu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala. Kristus je namreč v dneh svojega zemeljskega življenja daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti, in bil je uslišan zaradi spoštovanja do Boga. Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je pretrpel, naúčil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni, počêlo večnega odrešenja. Evangelij (Jn 18,1-19,42) Tisti čas je Jezus s svojimi učenci odšel čez potok Cédron; tam je bil vrt, v katerega so šli on in njegovi učenci. Tudi Juda, ki ga je izdal, je vedel za ta kraj, kajti Jezus se je tam večkrat sešel s svojimi učenci. Juda je torej vzel četo in služabnike vélikih duhovnikov in farizejev ter jih privedel tja z baklami, svetilkami in orožjem. Tedaj je Jezus, ki je vedel, kaj vse bo prišlo nadenj, šel ven in jim dejal: »Koga iščete?« Odgovorili so mu: »Jezusa Nazaréčana.« Rekel jim je: »Jaz sem.« Z njimi je stal tudi njegov izdajalec Juda. Ko jim je rekel ›Jaz sem,‹ so stopili nazaj in padli na tla. Spet jih je vprašal: »Koga iščete?« Rekli so: »Jezusa Nazaréčana.« Jezus je odgovoril: »Rekel sem vam, da sem jaz. Če torej mene iščete, pustite te, naj odidejo,« da bi se izpolnila beseda, ki jo je bil povedal: ›Nikogar izmed teh, ki si mi jih dal, nisem izgúbil.‹ Simon Peter pa je imel meč. Izvlekel ga je in udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal desno uho; služabniku pa je bilo ime Malh. Tedaj je Jezus rekel Petru: »Spravi meč v nožnico! Ali naj ne izpijem keliha, ki mi ga je dal Oče?« Tedaj so vojaki iz čete, poveljnik in judovski stražarji zgrabili Jezusa in ga zvezali. Peljali so ga najprej k Hánu; bil je namreč tast Kájfu, ki je bil tisto leto véliki duhovnik. Prav Kájfa pa je Judom svetoval: ›Bolje je, da en človek umre za ljudstvo.‹ Simon Peter in neki drug učenec sta šla za Jezusom. Tisti učenec se je poznal z vélikim duhovnikom in je šel z Jezusom na dvorišče vélikega duhovnika, Peter pa je ostal zunaj pri vratih. Óni drugi učenec, ki se je poznal z vélikim duhovnikom, je šel ven, se pogovoril z vratarico in peljal Petra noter. Tedaj je dekla, ki je bila vratarica, rekla Petru: »Kaj nisi tudi ti izmed učencev tega človeka?« On je dejal: »Nisem.« Služabniki in stražarji so stali tam; pripravili so žerjavico, ker je bil mraz, in se greli. Tudi Peter je stal med njimi in se grel. Véliki duhovnik je tedaj vprašal Jezusa o njegovih učencih in njegovem nauku. Jezus mu je odgovoril: »Javno sem govóril pred ljudmi. Vselej sem učil v shodnici in v templju, kjer se shajajo vsi Judje, na skrivnem pa nisem povedal ničesar. Kaj vprašuješ mene? Vprašaj tiste, ki so slišali, kaj sem jim povedal, saj vedo, kaj sem rekel.« Ko je Jezus to rekel, ga je eden izmed služabnikov, ki je stal zraven, udaril po licu in dejal: »Tako odgovarjaš vélikemu duhovniku?« Jezus mu je odgovoril: »Če sem nápačno rekel, dokaži, da nápačno; če pa prav, zakaj me tepeš?« Nato ga je Hána zvezanega poslal k vélikemu duhovniku Kájfu. Simon Peter pa je stal in se grel. Rekli so mu: »Mar nisi tudi ti izmed njegovih učencev?« Tajil je in rekel: »Nisem.« Eden izmed služabnikov vélikega duhovnika, sorodnik tistega, ki mu je Peter odsekal uho, je dejal: »Ali te nisem videl z njim na vrtu?« Peter je spet zanikal; in takoj je petelin zapel. Od Kájfa so torej Jezusa peljali v sodno hišo. Bilo je zgodaj zjutraj. Sami niso šli v sodno hišo, da se ne bi omadeževali, ampak bi smeli jesti velikonočno jagnje. Pilat je prišel ven k njim in rekel: »Kakšno tožbo imate zoper tega človeka?« Odgovorili so in mu rekli: »Ko ne bi bil hudodelec, bi ti ga ne bili izročili.« Tedaj jim je Pilat dejal: »Vzemite ga in ga sodíte po svoji postavi.« Judje so mu rekli: »Mi ne smemo nikogar usmrtiti.« S tem se je izpolnila Jezusova beseda, s katero je napovedal, kakšne smrti bo umrl. Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa in mu rekel: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovóril: »Praviš to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovóril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si vendarle kralj.« Jezus je odgovóril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem se rodil in sem prišel na svet zato, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Pilat mu je rekel: »Kaj je resnica?« Ko je to dejal, je šel spet ven k Judom in jim rekel: »Jaz ne najdem na njem nobene krivde. Toda pri vas je navada, da vam za veliko noč izpustim enega človeka. Hočete torej, da vam izpustim judovskega kralja?« Spet so zavpili: »Ne tega, ampak Barába!« Barába pa je bil razbojnik. Tedaj je Pilat vzel Jezusa in ga dal bičati. Vojaki so spletli iz trnja krono, mu jo dali na glavo in ga ogrnili s škrlatnim plaščem. In stopali so k njemu in govorili: »Pozdravljen, judovski kralj!« in ga udarjali. Pilat je šel spet ven in jim rekel: »Glejte, pripeljem vam ga ven, da boste spoznali, da ne najdem na njem nobene krivde.« Jezus je torej prišel ven. Imel je trnovo krono in škrlaten plašč. Pilat jim je rekel: »Glejte, človek!« Ko so ga véliki duhovniki in služabniki videli, so zavpili: »Križaj ga, križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Vzemite ga vi in ga križajte, jaz namreč ne najdem krivde na njem.« Judje so mu odgovorili: »Mi imamo postavo in po postavi mora umreti, ker se je imel za Božjega Sina.« Ko je Pilat slišal te besede, se je še bolj zbal. Spet je šel v sodno hišo in rekel Jezusu: »Od kod si ti?« Jezus pa mu ni dal odgovora. Tedaj mu je Pilat rekel: »Z mano ne govoriš? Ne veš, da imam oblast, da te oprostim, in oblast, da te križam?« Jezus mu je odgovóril: »Nobene oblasti bi ne imel nad menoj, ko bi ti ne bilo dano od zgoraj. Zato ima večji greh tisti, ki me je tebi izróčil.« Odtlej se je Pilat trudil, da bi ga opróstil. Judje pa so zavpili: »Če tega oprostiš, nisi cesarjev prijatelj. Vsak, kdor se ima za kralja, se upira cesarju.« Ko je Pilat slišal te besede, je dal Jezusa pripeljati ven. Sédel je na sodni stol na kraju, ki se imenuje Litóstrotos, po hebrejsko Gabatá. Bil pa je dan pripravljanja na veliko noč, okrog poldne. In Pilat je rekel Judom: »Glejte, vaš kralj!« Oni pa so zavpili: »Proč z njim, proč z njim, križaj ga!« Pil

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: 2 Mz 12,1-8.11-14 Psalm: Ps 116,12-13.15-16.17-18 2. berilo: 1 Kor 11,23-26 Evangelij: Jn 13,1-15 Vrstica iz evangelija: »Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan.« (Jn 13,4) 1. berilo (2 Mz 12,1-8.11-14) Psalm (Ps 116,12-13.15-16.17-18) Odpev: Kelih zahvale je udeležba pri Kristusovi krvi. 2. berilo (1 Kor 11,23-26) Evangelij (Jn 13,1-15)

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Iz 50,4-9 Psalm: Ps 69,8-10.21-22.31.33-34 Evangelij: Mt 26,14-25 Vrstica iz evangelija: »In učenci so storili, kakor jim je Jezus naročil, in pripravili pashalno jagnje« (Mt 26,19). Berilo (Iz 50,4-9) Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci. Vsemogočni Bog mi je odprl uho. Jaz se nisem upiral, nazaj se nisem umaknil. Svoj hrbet sem nudil njim, ki so me bili, svoje lice njim, ki so mi pulili brado, svojega obraza nisem skril sramotenju in pljunkom. Toda vsemogočni Gospod mi pomaga, zato nisem bil osramočen. Zaradi tega sem naredil svoj obraz ko kremen, saj sem vedel, da ne bom osramočen. Blizu je ta, ki mi da pravico. Kdo se bo z menoj prepiral? Nastopiva skupaj! Kdo je moj nasprotnik v pravdi? Naj stopi k meni! Glej, vsemogočni Gospod mi pomaga, kdo bi me za krivega razglasil? Psalm (Ps 69,8-10.21-22.31.33-34) Odpev: O Bog, usliši me v svoji veliki dobroti! Zaradi tebe sem prenašal zasramovanje, sramota je pokrila moje obličje. Tujec sem postal svojim bratom, gorečnost za tvojo hišo me razjeda. O Bog, usliši me v svoji veliki dobroti! Pričakoval sem sočutja, a ga ni bilo, tolažnikov, a jih nisem našel. V jed so mi dali žolča, v moji žeji so me napajali s kisom. O Bog, usliši me v svoji veliki dobroti! Glejte, ponižni, in veselite se, naj oživi vaše srce, ki iščete Boga! Zakaj Gospod sliši uboge, svojih jetnikov ne prezira. O Bog, usliši me v svoji veliki dobroti! Evangelij (Mt 26,14-25) Tedaj je šel eden izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Juda Iškarijot, k velikim duhovnikom in rekel: »Kaj mi hočete dati in jaz vam Jezusa izdam?« Ti pa so mu določili trideset srebrnikov, in odslej je iskal prilike, da bi ga izdal. Prvi dan opresnikov so pristopili učenci k Jezusu in rekli: »Kje hočeš, da ti pripravimo velikonočno jagnje?« Rekel je: »Pojdite v mesto k temu in temu in mu recite: ›Učenik pravi: Moj čas je blizu, pri tebi hočem obhajati veliko noč s svojimi učenci.‹« Učenci so storili, kakor jim je bil Jezus naročil, in so pripravili velikonočno jagnje. Ko se je pa zvečerilo, je bil z dvanajsterimi pri mizi in je med jedjo rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« Silno so se užalostili in so začeli drug za drugim vpraševati: »Gospod, ali sem jaz?« Odgovoril je: »Kateri je z menoj pomočil roko v skledo, ta me bo izdal. Sin človekov sicer gre, kakor je o njem pisano, toda gorje tistemu človeku, ki bo Sina človekovega izdal, bolje bi bilo zanj, ko bi se ne bil rodil.« Spregovoril je izdajalec Juda ter rekel: »Učenik, ali sem jaz?« Reče mu: »Ti si.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Iz 49,1-6 Psalm: Ps 71,1-2.3-4.5-6.15.17 Evangelij: Jn 13,21-33.36-38 Vrstica iz evangelija: »Peter mu je rekel: 'Gospod, zakaj ne bi mogel zdaj iti za teboj? Življenje dam zate.'« (Jn 13,37) Berilo (Iz 49,1-6) Poslušajte me, otoki, pazite, ljudstva v daljavi! Gospod me je poklical ob rojstvu, mi dal ime že v materinem naročju. Napravil je moja usta kakor oster meč, zakril me je s senco svoje roke, naredil me za gladko puščico, me skril v svojem tulu. Rekel mi je: »Moj služabnik si, Izrael, ki se bom v tebi poveličal.« Jaz pa sem si rekel: »Zaman sem se trudil, za nič in brez koristi sem potratil svojo moč.« Toda pri Gospodu je moja pravica in pri mojem Bogu moje plačilo. Zdaj pa govori Gospod, ki me je ob rojstvu upodobil za svojega služabnika, da nazaj privedem Jakoba k njemu, da zberem Izraela za njega. Počeščen sem bil v Gospodovih očeh in moj Bog je bil moja moč. Rekel je torej: »Premalo je, da si mi služabnik, da povzdigneš Jakobove rodove in nazaj privedeš Izraelove rešence. Zato te postavim za luč poganskim narodom, da boš moje zveličanje do konca zemlje.« Psalm (Ps 71,1-2.3-4.5-6.15.17) Odpev: Oznanjal bom tvojo pravičnost. K tebi, Gospod, se zatekam: naj ne bom osramočen vekomaj. Po svoji pravičnosti me otmi in osvobodi, nagni k meni svoje uho in me reši! Oznanjal bom tvojo pravičnost. Bodi mi zavetna skala, utrjen grad, da me rešiš: ti si moja skala in moj grad! Moj Bog, iztrgaj me iz roke krivičnika, iz pesti hudobneža in zatiralca! Oznanjal bom tvojo pravičnost. Ti si moje upanje, moj Bog, moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti. Nate sem se opiral od rojstva, od naročja moje matere si bil moj varuh. Oznanjal bom tvojo pravičnost. Moja usta bodo oznanjevala tvojo pravičnost, ves dan tvojo pomoč. O Bog, učil si me od moje mladosti in do zdaj oznanjam tvoja čuda. Oznanjal bom tvojo pravičnost. Evangelij (Jn 13,21-33.36-38) Tisti čas, ko je bil Jezus pri mizi s svojimi učenci, se je zgrozil v duši in je zatrdil: »Resnično, resnično, povem vam; eden izmed vas me bo izdal.« Učenci so se spogledali, ker niso vedeli, o kom govori. Slonel pa je pri mizi na Jezusovih prsih njegov učenec, ki ga je Jezus ljubil. Njemu torej pomigne Simon Peter in mu reče: »Vprašaj, kdo je tisti, o katerem govori.« Ta se skloni na Jezusove prsi in mu reče: »Gospod, kdo je?« Jezus odgovori: »Tisti je, kateremu bom pomočil grižljaj in mu ga dal.« Pomoči torej grižljaj in ga da Judu, sinu Simona Iškarijota. Po grižljaju – tedaj je šel satan vanj. Jezus mu pravi: »Kar misliš storiti, stori brž.« Nobeden od teh, ki so bili pri mizi, pa ni spoznal, zakaj mu je to rekel. Ker je namreč Juda imel denarnico, so nekateri menili, da mu Jezus naroča: »Nakupi, česar nam je treba za praznik,« ali naj da kaj ubogim. Oni je torej grižljaj vzel in takoj odšel. Bila pa je noč. Ko je odšel, je Jezus rekel: »Zdaj je Sin človekov proslavljen in Bog je proslavljen v njem. Če je Bog proslavljen v njem, ga bo tudi Bog v sebi proslavil: in proslavil ga bo kmalu. Otročiči, še malo časa bom med vami. Iskali me boste in, kakor sem rekel Judom, tudi zdaj vam pravim: Kamor jaz grem, vi ne morete priti.« Simon Peter mu reče: »Gospod, kam greš?« Jezus mu odgovori: »Kamor grem, zdaj ne moreš iti za menoj, pojdeš pa pozneje.« Peter mu reče: »Zakaj bi ne mogel zdaj iti za teboj? Življenje dam zate.« Jezus odgovori: »Življenje daš zame? Resnično, resnično povem ti: Ne bo petelin zapel, dokler me trikrat ne zatajiš.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Iz 42,1-7 Psalm: Ps 27,1.2.3.13-14 Evangelij: Jn 12,1-11 Vrstica iz evangelija: »Marija je vzela funt dragocenega olja iz pristne narde in je mazilila Jezusu noge ter mu jih brisala s svojimi lasmi.« (Jn 12,3). Berilo (Iz 42,1-7) To govori Gospod: Glej, moj služabnik, ki ga podpiram, moj izvoljeni, nad katerim imam veselje. Dal sem nanj svojega duha, da bo oznanil narodom pravico. Ne bo vpil, ne bo hrupa delal, ne bo dal slišati svojega glasu po ulicah. Nalomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega stenja ne bo pogasil: po resnici bo pravico oznanjal. Ne bo opešal, ne podlegel, dokler ne utrdi na zemlji pravice, ker otoki čakajo njegove postave. Tako pravi Bog, Gospod, ki je ustvaril nebo in ga razpel, ki je razprostrl zemljo z njenim rastlinstvom, dal dihanje ljudstvu na njej in duha hodečim po njej: Jaz, Gospod, sem te poklical v pravičnosti, prijel sem te za roko in te čuval, dal sem te v zavezo ljudstvu in v luč narodom, da odpreš slepe oči, da pripelješ jetnike iz zapora, iz ječe tiste, ki sedijo v temi. Psalm (Ps 27,1.2.3.13-14) Odpev: Gospod je moja luč in moja rešitev. Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se bal? Gospod je varuh mojega življenja, pred kom bi trepetal? Gospod je moja luč in moja rešitev. Ko me zlobneži napadajo, da bi žrli moje meso, moji sovražniki in moji nasprotniki, se spotaknejo in padejo. Gospod je moja luč in moja rešitev. Če se vojska utabori proti meni, se moje srce ne bo balo; če se vname boj zoper mene, jaz bom zaupal. Gospod je moja luč in moja rešitev. Verujem, da bom užival Gospodove dobrote v deželi živih. Upaj v Gospoda, bodi pogumen, naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda! Gospod je moja luč in moja rešitev. Evangelij (Jn 12,1-11) Šest dni pred veliko nočjo je prišel Jezus v Betanijo, kjer je bival Lazar, ki ga je Jezus obudil od mrtvih. Napravili so mu tam gostijo in Marta je stregla, Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili z njim pri mizi. Marija je vzela funt dragocenega olja iz pristne narde in je mazilila Jezusu noge ter mu jih brisala s svojimi lasmi, in hiša se je napolnila z vonjem olja. Rekel je tedaj eden izmed njegovih učencev, Juda Iškarijot, ki ga je pozneje izdal: »Zakaj se to olje ni prodalo za tristo denarjev in razdalo ubogim?« Tega pa ni rekel, kakor da bi ga skrbeli ubogi, ampak ker je bil tat in je imel denarnico ter je izmikal, kar se je vanjo devalo. Jezus je rekel: »Pusti jo, prihranila ga je za moj pogrebni dan. Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno.« Velika množica Judov je zvedela, da je tam, in prišli so ne le zaradi Jezusa, marveč da bi videli tudi Lazarja, ki ga je bil obudil od mrtvih. Sklenili pa so veliki duhovniki umoriti tudi Lazarja, ker je mnogo Judov zaradi njega odhajalo in verovalo v Jezusa.

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Iz 50,4-7 Psalm: Ps 22,8-9.17-18.19-20.23-24 2. berilo: Flp 2,6-11 Evangelij: Mt 26,14-27,66 Vrstica iz evangelija: »Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! (Mt 21,9) 1. berilo (Iz 50,4-7) Gospod Bog mi je dal jezik učencev, da bi znal krepiti omagujoče; zgodaj mi zbuja besedo, zgodaj mi zbuja uho, da prisluhnem kakor učenci. Gospod Bog mi je odprl uho in jaz se nisem upiral, nisem se umaknil nazaj. Svoj hrbet sem nastavljal tistim, ki so me bíli, svoje lice tistim, ki so mi pulíli brado. Svojega obraza nisem skrival pred sramotenjem in pljunki. Gospod Bog mi pomaga, zato se nisem dal zmesti. Zato sem narédil svoj obraz kakor kremen, saj sem vedel, da ne bom osramočen. Psalm (Ps 22,8-9.17-18.19-20.23-24) Odpev: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo, kremžijo ustnice, zmajujejo z glavo: »Prepústil se je Gospodu, naj ga reši, naj ga osvobodí, saj ima z njim veselje.« Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Tolpe psov so me obkrožíle, drhal hudobnežev me je obkolíla. Prebôdli so mi roke in noge, vse svoje kosti lahko preštejem. Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Oni pa me gledajo, pasejo oči na meni. Razdeljujejo si moja oblačila in za mojo suknjo žrebajo. Ti pa, Gospod, ne bodi daleč! Moja moč, hiti mi pomagat! Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom, sredi zbora te bom hvalil. Tisti, ki se bojite Gospoda, hvalite ga, ves Jakobov zarod, častite ga! Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? 2. berilo (Flp 2,6-11) Čeprav je bil Jezus Kristus v Božji podobi, se ni oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil, tako da je prevzel podobo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal, tako da je postal pokoren vse do smrti, smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podélil ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta. Evangelij (Mt 26,14-27,66) PROCESIJA Z ZELENJEM  (Mt 21,1 11) Ko so se Jezus in učenci približali Jeruzalemu in prišli do Bétfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in oslička pri njej. Odvežíta ju in ju pripeljíta k meni. Če vama kdo kaj poreče, recíta: ›Gospod ju potrebuje, in takoj ju bo vrnil.‹« To pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi: ›Povejte síonski hčeri: Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, krotak, jezdi na oslici in na osličku, mladiču vprežne živali.‹ Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naróčil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju vsak svoj plašč in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih stlali po poti. Množice pa, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: »Hozana Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!«  Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto vznemirilo in govorilo: »Kdo je to?« Množice pa so odgovarjale: »To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.« SV. MAŠA Tedaj je šel eden izmed dvanajstérih, po imenu Juda Iškarijót, k vélikim duhovnikom in rekel: »Kaj mi hočete dati in vam ga izdam?« Ti pa so mu plačali trideset srebrnikov. Odtlej je iskal priložnost, da bi ga izdal. Prvi dan opresnikov so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: »Kje hočeš, da ti pripravimo velikonočno jagnje?« Dejal jim je: »Pojdite v mesto k temu in temu in mu recíte: ›Učitelj pravi: Moj čas je blizu, pri tebi bom obhajal veliko noč s svojimi učenci.‹« In učenci so storili, kakor jim je Jezus naróčil, in pripravili velikonočno jagnje. Ko se je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi k mizi. Ko so jedli, je rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« Učenci so se silno užalostili in mu začeli drug za drugim govoriti: »Sem morda jaz, Gospod?« On pa je odgovóril: »Tisti, ki je z menoj pomôčil roko v skledo, me bo izdal. Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, ki bo izdal Sina človekovega! Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil.« Juda, ki ga je nameraval izdati, je spregovóril: »Učitelj, sem morda jaz?« Dejal mu je: »Ti si rekel!« Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, ga blagoslôvil, razlômil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščánje grehov. A povem vam: Odslej ne bom več pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom z vami pil novega v kraljestvu svojega Očeta.« In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori. Tedaj jim je Jezus rekel: »Vi vsi se boste to noč pohujšali nad menoj, kajti pisano je: ›Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce črede.‹ Ko pa bom vstal, pojdem pred vami v Galilejo.« Peter mu je odgovóril: »Če se bodo vsi pohujšali nad teboj, se jaz ne bom nikdar pohujšal.« Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: To noč, preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatájil.« Peter mu je dejal: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatájil.« Tako so govorili tudi vsi drugi učenci. Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsémani, in jim rekel: »Sédite tukaj, medtem ko pojdem tja, da bom molil.« S seboj je vzel Petra in oba Zebedêjeva sinova. Začel se je žalostiti in drgetati. Tedaj jim je rekel: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostaníte tukaj in bedite z menoj!« In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« Nato je šel k učencem in videl, da spijo. Rekel je Petru: »Tako torej, eno uro niste mogli ostati budni z menoj? Ostanite budni in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.« Spet drugič je šel in molil: »Moj Oče, če ta kelih ne more mimo, ne da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!« Ko se je vrnil, je spet videl, da spijo, kajti njihove oči so bile težke. Pustil jih je, spet odšel in tretjič molil z istimi besedami. Nato je prišel k učencem in jim rekel: »Še vedno spite in počivate? Glejte, približala se je ura in Sin človekov bo izdan v roke grešnikov. Vstaníte, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izdal, se je približal.« Medtem ko je še govóril, je prišel Juda, eden izmed dvanajstérih, in z njim velika množica z méči in kôli. Poslali so jo véliki duhovniki in starešine ljudstva. Izdajalec jim je dal znamenje in rekel: »Tisti je, ki ga bom poljubil; njega primite!« In takoj je stopil k Jezusu in rekel: »Pozdravljen, učitelj!« in ga poljubil. Jezus pa mu je rekel: »Prijatelj, po kaj si prišel?« Tedaj so pristopíli, položili roke na Jezusa in ga prijeli. In glej, eden od Jezusovih spremljevalcev je iztegnil roko, potegnil svoj meč, udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho. Tedaj mu je Jezus rekel: »Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani. Ali misliš, da ne morem prositi svojega Očeta in bi mi takoj dal na voljo več kot dvanajst legij angelov, toda kako naj se potem izpolnijo Pisma, da se mora tako zgoditi?« Tisto uro je Jezus rekel množicam: »Kakor nad razbojnika ste prišli z mêči in kôli, da bi me prijeli. Dan na dan sem sedél v templju in učil, pa me niste prijeli.« Vse to pa se je zgodilo, da so se izpolnila Pisma prerokov. Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali. Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, so ga odvedli k vélikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismouki in starešine. Peter pa je šel od daleč za njim do palače vélikega duhovnika. Vstopil je in sédel med služabnike, da bi videl konec. Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali krivo pričevanje zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar ga niso našli, čeprav je pristopílo veliko krivih prič. Nazadnje sta pristopila dva in rekla: »Ta je dejal: ›Božji tempelj lahko podrem in ga v treh dneh spet zgradim.‹« Tedaj je véliki duhovnik vstal in mu rekel: »Ne boš nič odgovóril na to, kar ta dva pričata proti tebi?« Jezus pa je mólčal. Véliki duhovnik mu je tedaj rekel: »Rotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Mesija, Božji Sin.« Jezus mu je dejal: »Ti sam si rekel. Toda povem vam: poslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba.« Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoja oblačila in rekel: »Bogokletje je izrekel! Kaj nam je še treba prič? Glejte, zdaj ste slišali bogokletje. Kaj se vam zdi?« Oni pa so odvrnili: »Smrt zasluži!« Nato so mu pljuvali v obraz in ga tolkli s pestmi. Drugi so ga udarjali in govorili: »Prerokuj nam, Mesija, kdo te je udaril.« Peter pa je sedél zunaj na dvorišču. Neka dekla je stopila k njemu in rekla: »Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem.« On pa je vpričo vseh tajil in govóril: »Ne vem, kaj praviš.« Ko je hotel skozi vrata, ga je zagledala druga dekla in rekla tistim, ki so bili tam: »Ta je bil z Jezusom Nazaréčanom.« Spet je tajil, in sicer s prisego: »Ne poznam tega človeka!« Kmalu nato so tisti, ki so stali tam, stopili k Petru in mu rekli: »Zares, tudi ti si izmed njih, saj te tudi tvoja govorica izdaja.« Tedaj se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka!« In takoj je petelin zapel. Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: ›Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatájil.‹ In šel je ven in se bridko zjokal. Ko se je zdanilo, so vsi véliki duhovniki in starešine ljudstva sklenili, da bodo Jezusa usmrtíli. Zvezanega so odpeljali in izročili upravitelju Pilatu. Ko je Juda, ki ga je izdal, videl, da so ga obsodili, se je skesal. Vélikim duhovnikom in starešinam je prinesel nazaj trideset srebrnikov in rekel: »Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.« Oni pa so rekli: »Kaj nam mar? Ti glej!« Tedaj je vrgel srebrnike v temp

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Ezk 37,21-28 Psalm: Jer 31,10.11-12.13 Evangelij: Jn 11,45-57 Vrstica iz evangelija: »Ta človek namreč dela veliko znamenj. Če ga pustimo kar tako, bodo vsi verovali vanj« (Jn 11,47-48a). Berilo (Ezk 37,21-28) Tako govori Gospod Bog: Glejte, vzamem Izraelove sinove izmed narodov, kamor so prišli, in jih zberem od vseh strani ter jih pripeljem v njih deželo. Zedinil jih bom v eno ljudstvo v svoji deželi, na Izraelovih gorah; en sam kralj bo vsem ukazoval. Ne bosta več dva naroda in ne bodo se več delili v dve kraljestvi. Ne bodo se več oskrunjali s svojimi maliki in s svojimi ostudnostmi in z vsemi svojimi pregrehami. Rešim jih vseh njihovih nezvestob, s katerimi so se pregrešili, in jih očistim; oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog. Moj služabnik David bo kralj nad njimi in en sam pastir bo pasel vse; po mojih odlokih se bodo ravnali, mojih zakonov se bodo držali in jih spolnjevali. Prebivali bodo v deželi, ki sem jo dal svojemu služabniku Jakobu, v kateri so prebivali njihovi očetje. Prebivali bodo v njej oni, njihovi sinovi in vnuki na veke; moj služabnik David bo njihov knez na veke. Z njimi sklenem zavezo miru, z njimi bo večna zaveza. Utrdim jih in pomnožim jih ter postavim svoje svetišče v njih sredi na veke. Moje prebivališče bo pri njih ter bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Tedaj spoznajo narodi, da sem jaz, Gospod, ki posvečujem Izraela, ko bo moje svetišče v njihovi sredi na veke. Psalm (Jer 31,10.11-12.13) Odpev: Bog nas bo čuval kakor pastir svojo čredo. Narodi, čujte Gospodovo besedo! Oznanjajte jo po daljnih otokih in govorite: »On, ki je Izraela razkropil, ga bo zbral, čuval ga bo kakor pastir svoj čredo.« Bog nas bo čuval kakor pastir svojo čredo. Gospod je rešil Jakoba, osvobodil ga iz rok močnejšega. Pridejo in vriskajo na Sionski višini, žarijo od radosti zaradi Gospodove rešitve. Bog nas bo čuval kakor pastir svojo čredo. Tedaj bodo veselo rajala dekleta, mladeniči in starši bodo veseli. Njih žalost spremenim v radost, njih trpljenje v tolažbo in veselje. Bog nas bo čuval kakor pastir svojo čredo. Evangelij (Jn 11,45-57) Tisti čas je mnogo Judov, ki so bili prišli k Mariji in Marti, in so videli, kaj je Jezus storil, verovalo vanj; nekateri izmed njih pa so odšli k farizejem in so jim povedali, kaj je Jezus storil. Veliki duhovniki in farizeji so torej sklicali zbor in so govorili: »Kaj naj počnemo, ker ta človek dela mnogo čudežev? Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj in prišli bodo Rimljani ter pokončali naš kraj in naš narod.« Eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto veliki duhovnik, jim je rekel: »Vi nič ne veste in ne pomislite, da je za vas bolje, da eden umrje za ljudstvo in ne propade ves narod.« Tega pa ni rekel sam od sebe, ampak je kot veliki duhovnik tistega leta prerokoval, da mora Kristus umreti za narod; pa ne samo za narod, ampak da bi zbral razkropljene Božje otroke. Od tega dne je bilo torej med njimi sklenjeno, da ga usmrtijo. Jezus torej ni več očitno hodil med Judi, ampak je odšel od tam v pokrajino blizu puščave, v mesto Efrem, in se je tam mudil z učenci. Bila pa je blizu judovska velika noč in mnogo ljudi z dežele je šlo pred veliko nočjo v Jeruzalem, da bi se očistili. Iskali so Jezusa ter v templju stoje med seboj govorili: »Kaj se vam zdi? Ali pride na praznik?« Veliki duhovniki in farizeji pa so bili dali povelje, naj naznani, če kdo zve, kje je, da ga bodo prijeli.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Jer 20,10-13 Psalm: Ps 18,2-7 Evangelij: Jn 10,31-42 Vrstica iz evangelija: »Janez ni storil nobenega znamenja, vendar je bilo resnično vse, kar je Janez povedal o njem.« (Jn 10,41-42). Berilo (Jer 20,10-13) Slišim šušljanje mnogih, groza naokrog: »Naznanite ga, ovadimo ga!« Celo moji prijatelji prežijo, da se spotaknem: »Morda se da preslepiti! Potem ga imamo v oblasti in se bomo maščevali nad njim.« Toda Gospod je z menoj kot silen junak. Zato se moji preganjalci spotaknejo, nič ne premorejo; zelo bodo osramočeni, saj nič ne dosežejo; sramota bo večna, nepozabna. Gospod nad vojskami, ki skušaš pravičnega, ki preiskuješ obisti in srce! Daj, da vidim tvoje maščevanje nad njimi! Tebi sem namreč zaupal svojo pravdo. Pojte Gospodu, slavite Gospoda, ker rešuje življenje ubogega iz rok hudobnežev! Psalm (Ps 18,2-7) Odpev: V stiski sem klical Gospoda in me je uslišal. Ljubim te, Gospod, moja moč. Gospod, moja skala, moj grad, moj osvoboditelj, moj Bog, kamor se zatekam. V stiski sem klical Gospoda in me je uslišal. Ljubim te, Gospod, moja moč, moj Bog, kamor se zatekam, moja pečina, moj ščit, rog moje rešitve, moja obramba. V stiski sem klical Gospoda in me je uslišal. Obdali so me smrtni valovi, prestrašili so me pogubni hudourniki, vezi podzemlja so me objele, smrtne zanke so me zajele. V stiski sem klical Gospoda in me je uslišal. V svoji stiski sem klical Gospoda in vpil sem k svojemu Bogu. Slišal je moj glas iz svojega templja in moj klic je prišel do njegovih ušes. V stiski sem klical Gospoda in me je uslišal. Evangelij (Jn 10,31-42) Tisti čas so Judje pograbili kamne, da bi kamnali Jezusa. Jezus jim je rekel: »Mnogo dobrih del sem vam pokazal od Očeta; zaradi katerega teh del me hočete kamnati?« Judje so mu odgovorili: »Zaradi dobrega dela te ne kamnamo, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.« Jezus jim je odgovoril: »Ali ni zapisano v vaši postavi: ›Jaz sem rekel: bogovi ste‹? Če je imenoval bogove tiste, katerim je bila govorjena Božja beseda, in se pismo ne more ovreči: ali boste njemu, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, očitali: ›Bogokletno govoriš‹, ker sem rekel: Sin Božji sem? Če ne vršim del svojega Očeta, mi nikar ne verujte; če pa jih vršim, tudi če meni ne verujete, verujte delom, da boste spoznali in se prepričali, da je Oče v meni in jaz v Očetu.« Hoteli so ga zgrabiti, pa se je umaknil njihovi roki. Odšel je spet čez Jordan, v tisti kraj, kjer je Janez najprej krščeval, in je tam ostal. Mnogo jih je prišlo k njemu in so govorili: »Janez ni storil nobenega čudeža; toda vse, kar je rekel Janez o njem, je bilo resnično.« In mnogo jih je tam sprejelo vero vanj.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 1 Mz 17,3-9 Psalm: Ps 105,4-5.6-7.8-9 Evangelij: Jn 8,51-59 Vrstica iz evangelija: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo videl smrti.« (Jn 8,51) Berilo (1 Mz 17,3-9) Tedaj je Abram padel na svoje obličje in Bog je govoril z njim takole: »Glej, jaz imam svojo zavezo s teboj: postal boš oče množici narodov. Zato se ne boš več imenoval Abram, ampak Abraham ti bodi ime! Kajti za očeta mnogim narodom te postavim. Silno, silno te bom pomnožil in napravil bom iz tebe narode in kralji bodo izšli iz tebe. Sklenem svojo zavezo med seboj in teboj ter tvojim zarodom za teboj od roda do roda kot večno zavezo, da bom Bog tebi in tvojemu zarodu za teboj. Tebi in tvojemu zarodu za teboj bom dal deželo, ki v njej bivaš kot tujec, vso kanaansko deželo v večno posest in bom njihov Bog.« Bog je dalje rekel Abrahamu: »Ti pa se drži moje zaveze, ti in tvoj zarod za teboj, od roda do roda.« Psalm (Ps 105,4-5.6-7.8-9) Odpev: Bog se vedno spominja svoje zaveze. Opazujte Gospoda in njegovo moč, vedno iščite njegovo obličje! Spominjajte se njegovih čudovitih del, njegovih znamenj in njegove razsodbe. Bog se vedno spominja svoje zaveze. O zarod njegovega služabnika Abrahama, sinovi njegovega izvoljenca Jakoba! On je Gospod, naš Bog; njegove sodbe veljajo po vsej zemlji. Bog se vedno spominja svoje zaveze. Na veke se spominja svoje zaveze, obljube, ki jo je določil za tisoč rodov, zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom, prisege, ki jo je dal Izaku. Bog se vedno spominja svoje zaveze. Evangelij (Jn 8,51-59) Tisti čas je rekel Jezus Judom: »Resnično, resnično, povem vam: Če kdo moj nauk spolni, vekomaj ne bo videl smrti.« Judje so mu rekli: »Zdaj smo spoznali, da imaš hudega duha. Abraham je umrl in preroki in ti praviš: ›Če kdo moj nauk spolni, vekomaj ne bo okusil smrti‹. Ali si ti večji kot naš oče Abraham, ki je umrl? Tudi preroki so umrli; koga sam sebe delaš?« Jezus je odgovoril: »Ko bi jaz častil sam sebe, bi moja čast ne bila nič. Moj Oče je, ki me časti, on, o katerem vi pravite: naš Bog je; pa ga ne poznate, a jaz ga poznam. In ko bi rekel, da ga ne poznam, bi bil podoben vam, bi bil lažnik. Toda poznam ga in njegovo besedo spolnjujem. Vaš oče Abraham se je silno veselil, da bo videl moj dan; videl ga je in se vzradoval.« Judje so mu torej rekli: »Še petdeset let nimaš in si Abrahama videl?« Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Preden je bil Abraham, sem jaz.« Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli vanj, Jezus pa se je skril in odšel iz templja.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Dan 3,14-20.91-92.95 Psalm: DanD 3,52-56 Evangelij: Jn 8,31-42 Vrstica iz evangelija: »In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Lk 8,32) Berilo (Dan 3,14-20.91-92.95) Tiste dni je kralj Nabuhodónozor rekel: »Sidrah, Misah in Abdénago, ali je res, da ne služite mojemu bogu in ne molite zlate podobe, ki sem jo postavil? Zdaj torej, ali ste pripravljeni, da padete na obraz in molite podobo, ki sem jo napravil, brž ko zaslišite glas roga, piščali, citer, plunke, psalterija, dipel in vseh vrst glasbil? Ako je ne boste molili, boste še to uro vrženi v gorečo, razbeljeno peč; in kdo je tisti bog, ki bi vas rešil iz moje roke?« Sidrah, Misah in Abdénago so odgovorili kralju Nabuhodónozorju: »Ni nam treba, da ti na to odgovorimo. Naš Bog, ki ga častimo, nas more osvoboditi, in rešiti iz goreče, razbeljene peči in iz tvoje roke, o kralj. Ako pa tega ne bo storil, vedi, o kralj, da tvojega boga ne bomo častili, ne molili zlate podobe, ki si jo postavil.« Tedaj se je Nabuhodónozor raztogotil in izraz njegovega obraza se je spremenil nasproti Sidrahu, Misahu in Abdénagu. Spregovoril je in ukazal, naj peč sedemkrat bolj zakurijo, kakor so jo sicer zakurili. In najmočnejšim možem v svoji vojski je ukazal, naj zvežejo Sidraha, Misaha in Abdénaga ter jih vržejo v gorečo, razbeljeno peč. Tedaj je kralj Nabuhodónozor ostrmel in hitro vstal. Vprašal je svoje svetovalce: »Ali nismo vrgli treh mož zvezanih v ogenj?« Odgovorili so in rekli kralju: »Seveda, o kralj!« Odgovoril je in rekel: »Glejte, vidim štiri može razvezane, kako hodijo sredi ognja, ne da bi bili poškodovani; in četrti je videti kakor Božji sin.« Nabuhodónozor je vzkliknil: »Slavljen bodi Bog Sidrahov, Misahov in Abdénagov, ki je poslal svojega angela in osvobodil svoje služabnike, ki so se zanesli nanj, prestopili kraljev ukaz in žrtvovali svoja telesa, da ne bi častili nobenega drugega boga in ga ne molili razen svojega Boga.« Psalm (DanD 3,52-56) Odpev: Hvalevreden in veličasten na veke. Slavljen si, Gospod, Bog naših očetov, hvalevreden in veličasten na veke. Slavljeno je tvoje sveto veličastno ime, hvalevredno in veličastno na veke. Hvalevreden in veličasten na veke. Slavljen si v svojem svetem veličastnem templju, hvalevreden in veličasten na veke. Slavljen si na svojem kraljevem prestolu, hvalevreden in veličasten na veke. Hvalevreden in veličasten na veke. Slavljen si, ki prestoluješ nad kerubi, hvalevreden in veličasten na veke. Slavljen si nad nebesnim obokom, hvalevreden in veličasten na veke. Hvalevreden in veličasten na veke. Evangelij (Jn 8,31-42) Tisti čas je rekel Jezus tistim Judom, ki so vanj verovali: »Če boste v mojem nauku vztrajali, ste zares moji učenci; spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« Rekli so mu: »Abrahamovi potomci smo in nismo nikdar nikomur služili; kako praviš ti: ›Postali boste svobodni‹?« Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Vsakdo, ki dela greh, je suženj greha. Suženj ne ostane za vedno v hiši, sin ostane vedno. Ako vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni. Vem, da ste Abrahamovi potomci, toda vi me hočete umoriti, ker za moj nauk v vas ni prostora. Jaz govorim, kar sem videl pri Očetu, in vi delate, kar ste videli pri svojem očetu.« Odgovorili so mu: »Naš oče je Abraham.« Jezus jim pravi: »Če bi bili Abrahamovi otroci, bi izvrševali Abrahamova dela. Zdaj pa me hočete umoriti, mene, ki sem vam povedal resnico, katero sem slišal od Boga; tega Abraham ni storil. Vi izvršujete dela svojega očeta.« Rekli so mu: »Mi nismo rojeni iz prešuštvovanja; enega očeta imamo: Boga.« Jezus jim je rekel: »Ko bi bil Bog vaš oče, bi mene ljubili, ker sem iz Boga izšel in prišel. Nisem namreč prišel sam od sebe, ampak me je on poslal.«

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Iz 7,10-14 Psalm: Ps 40,7-11 2. berilo: Heb 10,4-10 Evangelij: Lk 1,26-38 Vrstica iz evangelija: Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu« (Lk 1,30). 1. berilo (Iz 7,10-14) Tiste dni je Gospod govoril Ahazu: »Izprosi si znamenje od Gospoda, svojega Boga, v globočini zdolaj ali v višavi zgoraj!« Ahaz je odgovoril: »Ne bom prosil in ne bom preizkušal Gospoda.« Tedaj je rekel Izaija: »Slišite torej, Davidova hiša: vam je premalo nadlegovati ljudi, da nadlegujete še mojega Boga? Zato vam bo Vsemogočni sam dal znamenje: Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki ga bo imenovala Emanuel, kar pomeni: Z nami je Gospod.« Psalm (Ps 40,7-11) Odpev: Glej, prihajam, da spolnim tvojo voljo, Gospod. Klavnih in jedilnih daritev nisi hotel, vendar ušesa si mi odprl. Žgalnih žrtev in daritev za greh nisi terjal; tedaj sem rekel: »Glej, prihajam!« Glej, prihajam, da spolnim tvojo voljo, Gospod. Tedaj sem rekel: »Glej, prihajam; v zvitku knjige je o meni pisano: Izpolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli in tvoja postava je v mojem srcu.« Glej, prihajam, da spolnim tvojo voljo, Gospod. Oznanjeval sem pravičnost v velikem zboru; glej, svojih ustnic nisem zapiral; Gospod, ti veš. Tvoje pravičnosti nisem skrival v svoje srce, o tvoji zvestobi in tvoji moči sem pripovedoval. Glej, prihajam, da spolnim tvojo voljo, Gospod. 2. berilo (Heb 10,4-10) Bratje in sestre, nemogoče je, da bi kri volov in kozlov odvzemala grehe. Zato Kristus ob svojem prihodu na svet pravi: »Daritve in žrtve nisi hotel, a telo si mi pripravil; žgalne daritve in daritve za greh ti niso bile všeč. Tedaj sem rekel: ›Glej, prihajam – o meni je pisano v knjigi – da izpolnim, o Bog, tvojo voljo.‹« Prej je rekel: »Daritev in žrtev, žgalnih daritev in daritev za greh, kakor se po postavi darujejo, nisi hotel in ti niso bile všeč; nato pa je rekel: »Glej, prihajam, da izpolnim, o Bog, tvojo voljo.« Prvo odpravlja, da postavi drugo. Po tej volji smo z daritvijo telesa Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za vselej. Evangelij (Lk 1,26-38) Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Ko je prišel k njej, je rekel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj pomeni ta pozdrav. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, kraljeval bo Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne poznam?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Božji Sin. In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki je nerodovitna; kajti pri Bogu ni nič nemogoče.« Marija je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 4 Mz 21,4-9 Psalm: Ps 102,2-3.16-18.19-21 Evangelij: Jn 8,21-30 Vrstica iz evangelija: »On, ki me je poslal, je z menoj. Ni me pustil samega, kajti jaz vedno delam to, kar je všeč njemu.« (Lk 8,29) Berilo (4 Mz 21,4-9) Tiste dni se je ljudstvo naveličalo potovanja. Govorili so zoper Boga in Mojzesa: »Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da umrjemo v puščavi? Kajti ni kruha ne vode; in ta borna jed se nam že gabi.« Tedaj je Gospod poslal med ljudstvo strupene kače; pikale so ljudi, tako da je mnogo ljudstva iz Izraela umrlo. Tedaj je ljudstvo prišlo k Mojzesu in so rekli: »Grešili smo, ker smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe. Prosi torej Gospoda, da od nas vzame kače!« Mojzes je prosil za ljudstvo. Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Naredi si strupeno kačo in jo obesi na drog! Kdor koli je pičen in jo pogleda, bo živel.« Mojzes je napravil bronasto kačo in jo obesil na drog. Če je koga kača pičila in se je ozrl na bronasto kačo, je ostal živ. Psalm (Ps 102,2-3.16-18.19-21) Odpev: Gospod, sliši mojo molitev! Gospod, sliši mojo molitev, moj klic naj pride k tebi! Ne skrivaj svojega obličja pred mano ob dnevu moje stiske! Gospod, sliši mojo molitev! Narodi bodo častili tvoje ime, Gospod, vsi kralji priznavali tvoje veličastvo; ko se Gospod obrne k molitvi siromakov, njih prošnje ne bo zavrgel. Gospod, sliši mojo molitev! Ljudstvo, ki šele pride, hvali Gospoda, zakaj Gospod je pogledal na zemljo, da bi slišal vzdihovanje jetnikov, in rešil nje, ki so bili izročeni smrti. Gospod, sliši mojo molitev! Evangelij (Jn 8,21-30) Tisti čas je rekel Jezus farizejem: »Jaz grem in iskali me boste in v svojem grehu umrli. Kamor jaz grem, vi ne morete priti.« Judje so torej govorili: »Se bo mar usmrtil, ker pravi: ›Kamor jaz grem, vi ne morete priti‹?« In rekel jim je: »Vi ste od tu doli, jaz sem od zgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega sveta. Zato sem vam rekel, da boste v svojih grehih umrli. Ako ne boste verovali, da sem jaz, boste namreč umrli v svojih grehih.« Rekli so mu torej: »Kdo si ti?« Jezus jim je odgovoril: »Prav to, kar vam govorim. Mnogo imam o vas govoriti in soditi; ali ta, ki me je poslal, je resničen in jaz svetu govorim to, kar sem od njega slišal.« In niso spoznali, da jim je govoril o Očetu. Jezus je torej rekel: »Ko boste povišali Sina človekovega, takrat boste spoznali, da sem jaz in da nič ne delam sam od sebe, ampak tako govorim, kakor me je učil Oče. In tisti, ki me je poslal, je z menoj; ni me pustil samega, kajti jaz delam vedno to, kar je njemu všeč.« Ko jim je to govoril, so mnogi verovali vanj.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: DanD 13,1-9.15-17.19-30.33-62 Psalm: Ps 23,1-6 Evangelij: Jn 8,1-11 ali Jn 8,12-20 Vrstica iz evangelija: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« (Jn 8,7) Berilo (DanD 13,1-9.15-17.19-30.33-62) Tiste dni je v Babilonu prebival mož Joakim. Vzel si je za ženo Helkijevo hčer Suzano; bila je silno lepa in se je bala Gospoda. Tudi njeni starši so bili pravični in so vzgojili svojo hčer po Mojzesovi postavi. Joakim je bil silno bogat. Imel je vrt ob svoji hiši. Pri njem so se zbirali Judje, ker je bil izmed vseh najuglednejši. Tisto leto sta bila postavljena izmed ljudstva dva starešina za sodnika, o kakršnih je govoril Gospod: »Krivica je prihajala iz Babilona od starešin, sodnikov, o katerih se je zdelo, da vodijo ljudstvo.« Ta dva sta zahajala v Jóakimovo hišo in k njima so hodili vsi, ki so imeli tožbe. Ko je ljudstvo opoldne odšlo, je prihajala Suzana in se sprehajala v vrtu svojega moža. Oba starešina, ki sta jo vsak dan videla, ko je prišla in se sprehajala, sta se vnela v poželenju do nje. Spačila sta svojo pamet in odvrnila svoje oči, da ne bi videla nebes in se ne bi spomnila njegovih pravičnih sodb. Ko sta čakala na primeren dan, se je zgodilo, da je prišla, kakor prejšnje dni, samo z dvema deklicama, in se je hotela v vrtu kopati, ker je bilo vroče. Nihče ni bil tam razen obeh starešin, ki sta se skrila in prežala nanjo. Rekla je deklicama: »Prinesita mi olja in mazila in zaklenita vrtna vrata, da se skopljem.« Ko sta deklici odšli, sta vstala oba starešina in pritekla k njej. Rekla sta: »Glej, vrtna vrata so zaklenjena, nihče nas ne vidi. Midva te poželiva; zato nama privoli in se nama vdaj! Ako ne, bova pričala zoper tebe, da je bil mladenič pri tebi in da si zato odposlala deklici od sebe.« Suzana je vzdihnila: »V stiskah sem od vseh strani; kajti ako to storim, me čaka smrt, ako pa ne storim, ne bom utekla vajinim rokam. Pa bolje je zame, da tega ne storim in padem vama v roke, kakor da grešim pred Gospodovim obličjem.« In Suzana je zavpila z močnim glasom, a tudi oba starešina sta zavpila proti njej. In eden je stekel in odprl vrtna vrata. Ko so ljudje v hiši zaslišali vpitje na vrtu, so planili skozi stranska vrata, da bi videli, kaj se je pripetilo. Ko sta starešina povedala svoje izjave, so se služabniki silno sramovali, ker se o Suzani nikdar ni govorilo kaj takega. Drugo jutro se je ljudstvo zbralo pri njenem možu Joakimu. Prišla sta tudi oba starešina, polna hudobne misli zoper Suzano, da jo izročita v smrt. Rekla sta vpričo ljudstva: »Pošljite po Suzano, Helkijevo hčer, ki je Joakimova žena!« Poslali so hitro ponjo. Prišla je ona, njeni starši, njeni otroci in vsi njeni sorodniki. Zajokali so njeni svojci in vsi, ki so jo videli. Oba starešina pa sta vstala sredi ljudstva in položila roke na njeno glavo. Ona pa je jokaje pogledala proti nebu, ker je njeno srce zaupalo v Gospoda. Starešina sta rekla: »Ko sva se sprehajala po vrtu, je ta vstopila z dvema deklicama, zaklenila vrtna vrata in odpustila deklici. K njej je prišel mladenič, ki je bil skrit, in se ulegel k njej. Midva, ki sva bila v kotu na vrtu, pa sva videla hudobijo in pritekla k njima. Videla sva ju sicer skupaj, pa njega nisva mogla prijeti, ker je bil močnejši od naju; odprl je vrata in pobegnil. Njo sva prijela in vprašala, kdo je bil mladenič, pa nama ni hotela povedati. To pričava.« Zbor jima je verjel kot starešinama ljudstva in sodnikoma. Obsodili so jo na smrt. Suzana je glasno zavpila in molila: »Večni Bog, ki poznaš skrito, ki vse veš, preden se zgodi! Ti veš, da sta sodnika lažnivo pričala zoper mene. Glej, zdaj umrjem, čeprav nisem ničesar storila, česar me ta dva zlobno dolžita.« In Gospod je uslišal njeno vpitje. Ko so jo vodili v smrt, je Bog obudil Svetega Duha v mladeniču Danielu. Ta je zavpil z močnim glasom: »Nedolžen sem nad njeno krvjo!« Vse ljudstvo se je obrnilo k njemu in vprašalo: »Kaj je to, kar si rekel?« Stopil je sredi med nje in odgovoril: »Ali ste tako nespametni, Izraelovi sinovi? Brez preiskave in brez zanesljivega spoznanja obsojate Izraelovo hčer? Vrnite se k sodbi; kajti sodnika sta lažnivo pričala zoper njo!« Tedaj se je vse ljudstvo naglo vrnilo in starešine so mu rekli: »Sedi semkaj v našo sredo in nam poročaj; kajti Bog ti je dal prednost starosti!« Tedaj jim je Daniel rekel: »Ločite ju daleč narazen, jaz ju bom zaslišal!« Ko sta bila ločena drug od drugega, je poklical enega izmed njiju in mu rekel: »Od zlih dni zastarani grešnik! Zdaj so prišli nad tebe tvoji grehi, ki si jih poprej počenjal, ko si izrekal krivične sodbe, nedolžne obsojal in krivične oproščal, dasi govori Gospod: ›Nedolžnega in pravičnega ne ubijaj!‹ Zdaj torej, če si jo res videl, povej, pod katerim drevesom si jo videl, da se je s kom spečala?« Ta je odgovoril: »Pod mastiko.« Daniel je odgovoril: »Prav sam sebi na glavo si se zlagal; kajti Božji angel je že dobil od Boga sporočilo, da te razkolje po sredi.« Ko je dal tega odvesti, je ukazal pripeljati drugega. Rekel mu je: »Potomec Kanaanov, ne Judov! Lepota te je omamila in zlo poželenje je spačilo tvoje srce. Tako sta mogla delati z Izraelovimi hčerami. Te so se iz strahu z vama spečale. Ta Judova hči pa se ni vdala vajini hudobiji. Zdaj mi torej povej: Pod katerim drevesom si jo zasačil, da se je s kom spečala?« Ta je odgovoril: »Pod hrastom.« Daniel mu je odvrnil: »Prav, tudi ti si se zlagal na svojo glavo; kajti Božji angel že čaka z mečem v roki, da te prereže po sredi in vaju uniči.« Tedaj je ves zbor z močnim glasom zavpil in hvalili so Boga, ki rešuje tiste, ki vanj zaupajo. Vzdignili so se zoper oba starešina; kajti Daniel jima je iz njih lastnih ust dokazal, da sta lažnivo pričala. Storili so jima, kakor sta zlo nameravala svojemu bližnjemu. Storili so po Mojzesovi postavi in ju usmrtili. Tako je bila tisti dan rešena nedolžna kri. Psalm (Ps 23,1-6) Odpev: Ne bojim se hudega, ker je Bog z menoj. Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka; na zelenih pašnikih mi daje ležišča. K vodam počitka me vodi; mojo dušo poživlja. Ne bojim se hudega, ker je Bog z menoj. Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena. Tudi če bi hodil v temni dolini, ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj: tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo. Ne bojim se hudega, ker je Bog z menoj. Pogrinjaš mi mizo vpričo mojih nasprotnikov; z oljem mi glavo maziliš, moj kelih je zvrhan. Ne bojim se hudega, ker je Bog z menoj. Dobrotljivost in milost mi sledita vse dni mojega življenja; in v Gospodovi hiši bom prebival vse dni življenja. Ne bojim se hudega, ker je Bog z menoj. Evangelij (Jn 8,1-11 ali Jn 8,12-20) Tisti čas je šel Jezus na Oljsko goro. Zjutraj je zopet prišel v tempelj in vse ljudstvo je prihajalo k njemu; in sedel je ter jih učil. Kar pripeljejo pismouki in farizeji ženo, zasačeno pri prešuštvovanju, jo postavijo v sredo in mu rečejo: »Učenik, ta žena je bila zasačena v prešuštvovanju. V postavi nam Mojzes ukazuje take kamnati, kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga skušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus pa se je pripognil in je s prstom pisal po tleh. Ko ga pa niso nehali vpraševati, se je vzravnal in jim rekel; »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« In spet se je pripognil in pisal po tleh. Ko so pa to slišali, so drug za drugim odhajali ven, počenši od najstarejših – in ostal je sam in žena v sredi. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Žena, kje so? Te ni nobeden obsodil?« Ona je rekla: »Nobeden, Gospod.« In Jezus je rekel: »Tudi jaz te ne bom obsodil. Pojdi in odslej ne greši več!« *ali* Tisti čas je govoril Jezus farizejem: »Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja.« Farizeji so mu rekli: »Ti pričuješ sam o sebi; tvoje pričevanje ni pravo.« Jezus jim je odgovoril: »Tudi če jaz pričujem sam o sebi, je moje pričevanje pravo, ker vem, od kod sem prišel in kam grem. "Vi pa ne veste, od kod prihajam in kam grem. Vi sodite po mesu, jaz ne sodim nikogar. In če jaz sodim, je moja sodba prava, ker nisem sam, ampak sva jaz in Oče, ki me je poslal. Tudi v vaši postavi je zapisano, da je pričevanje dveh oseb pravo. Jaz sem, ki pričujem o sebi, in Oče, ki me je poslal, pričuje o meni.« "Rekli so mu tedaj: »Kje je tvoj Oče?« Jezus je odgovoril: »Ne poznate ne mene, ne mojega Očeta. Ko bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.« Te besede je govoril pri zakladnici, ko je učil v templju; in nihče ga ni prijel, ker še ni prišla njegova ura.

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Ezk 37,12-14 Psalm: Ps 130,1-2.3-4.5-6.7-8 2. berilo: Rim 8,8-11 Evangelij: Jn 11,1-45 Vrstica iz evangelija: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre.« (Jn 11,25) 1. berilo (Ezk 37,12-14) To govorí Gospod Bog: »Glejte, jaz odprem vaše grobove, vzdignem vas iz vaših grobóv, o moje ljudstvo, in vas pripeljem v Izraelovo deželo. Spoznali boste, da sem jaz Gospod, ko odprem vaše grobove in vas vzdignem iz vaših grobóv, o moje ljudstvo. Svojega duha denem v vas, da boste oživeli, in vas spet postavim na vašo zemljo. Tedaj boste spoznali, da sem jaz, Gospod, govóril in stóril,« govorí Gospod. Psalm (Ps 130,1-2.3-4.5-6.7-8) Odpev: Pri Gospodu je obilje rešitve. Iz globočine, o Gospod, kličem k tebi, Gospod, usliši moje klice. Tvoja ušesa naj poslušajo glas moje ponižne prošnje. Pri Gospodu je obilje rešitve. Če boš gledal, o Gospod, na krivdo, Gospod, kdo bo mogel obstati? Toda pri tebi je odpuščanje, da bi ti v spoštovanju služili. Pri Gospodu je obilje rešitve. Upam v Gospoda, moja duša upa, čakam na njegovo besedo. Moja duša čaka na Gospoda bolj kakor stražarji na jutro. Pri Gospodu je obilje rešitve. Bolj kakor stražarji na jutro, naj Izrael pričakuje Gospoda! Zakaj pri Gospodu je dobrota, pri njem je obilje rešitve. On bo rešil Izraela vse njegove krivde. Pri Gospodu je obilje rešitve. 2. berilo (Rim 8,8-11) Bratje in sestre, tisti, ki živijo po mêsu, ne morejo biti všeč Bogu. Vi pa ne živite po mêsu, ampak po duhu, če le prebiva v vas Božji Duh. In če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov. Če pa je v vas Kristus, je telo sicer mrtvo zaradi greha, duh pa je življenje sámo zaradi pravičnosti. In če prebiva v vas Duh njega, ki je obúdil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obúdil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa. Evangelij (Jn 11,1-45) Tisti čas je bil neki bolnik, Lazar iz Betánije, iz vasi Marije in njene sestre Marte. Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z dišavnim oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi. Njen brat Lazar je bil bolan. Sestri sta tedaj poslali Jezusu sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.« Jezus je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil. Nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.« Učenci so mu dejali: »Učitelj, pravkar so te hoteli Judje kamnáti, pa greš spet tja?« Jezus je odgovóril: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; če pa kdo hodi okrog ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.« To je rekel, in nato jim je dejal: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« Učenci pa so mu rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravél.« Jezus je govóril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju. Tedaj jim je Jezus povedal odkrito: »Lazar je umrl. Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!« Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, je tedaj rekel součencem: »Pojdimo še mi, da umremo z njim!« Ko je torej Jezus prišel, je zvedel, da je Lazar že štiri dni v grobu. Betánija pa je blizu Jeruzalema, približno petnajst stadijev od njega. Veliko Judov je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma. Marta je tedaj rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal.« Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo žível, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja na svet.« In ko je to rekla, je odšla in poklicala Marijo, svojo sestro. Skrivaj ji je dejala: »Učitelj je tukaj in te kliče.« Ko je ta to slišala, je hitro vstala in mu šla naproti. Jezus še ni prišel v vas; še vedno je bil na kraju, kjer mu je prišla naproti Marta. Judje, ki so bili pri njej v hiši in jo tolažili, so videli, da je Marija hitro vstala in odšla ven. Stopili so torej za njo, ker so mislili, da je šla h grobu, da bi tam jokala. Marija je prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagledala, mu je padla k nogam in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.« Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, ga je do srca ganilo in je vzdrhtél. In dejal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« Jezus se je zjokal. Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je imel rad.« Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mógel on, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi ta ne umrl?« Jezus je bil v sebi spet ganjen in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vselej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povôji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustíte, naj gre!« Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je stóril, je začelo verovati vanj.