Claim OwnershipArhitektovi dialogi
Subscribed: 17Played: 252
Subscribe
© Matej Gasperic Podcast
Description
"Mi oblikujemo zgradbe, nakar zgradbe oblikujejo nas.", Winston Churchill
Podcast o tem, kako življenske zgodbe vplivajo na oblikovanje doma in kako dom vpliva na življenske zgodbe.
Sem arhitekt. Snujem hiše, ki postanejo dom.
A preden pričnem s snovanjem, me zanimata prostor in predvsem ljudje, ki bodo v njih živeli.
Kvalitetno zasnovana hiša podpira željeni življenski slog njenih prebivalcev. Je dom, ki sooblikuje njihova življenja.
Arhitektovi dialogi so pogovori z zanimivimi in navdihujočimi ljudmi, namenjeni razkrivanju njihovih življenskih zgodb.
Podcast o tem, kako življenske zgodbe vplivajo na oblikovanje doma in kako dom vpliva na življenske zgodbe.
Sem arhitekt. Snujem hiše, ki postanejo dom.
A preden pričnem s snovanjem, me zanimata prostor in predvsem ljudje, ki bodo v njih živeli.
Kvalitetno zasnovana hiša podpira željeni življenski slog njenih prebivalcev. Je dom, ki sooblikuje njihova življenja.
Arhitektovi dialogi so pogovori z zanimivimi in navdihujočimi ljudmi, namenjeni razkrivanju njihovih življenskih zgodb.
122 Episodes
Reverse
For the final part of the episode, I challenge ARA to switch into Argumentative Mode and try to convince me that the Earth is flat. Since she doesn’t actually believe it herself, her attempts aren’t particularly convincing — but the effort is entertaining nonetheless.We use the last portion of our conversation to explore her user interface, features, and overall capabilities.And finally, I hand the reins over to her, asking ARA to choose a topic for our grand finale. You can find Architect’s Dialogues on YouTube at youtube.com/@architectsdialogues, as well as on Spotify, Apple Podcasts, and other podcast platforms.If you enjoy these conversations, I’d truly appreciate your support—simply hit SUBSCRIBE on your favorite platform!
Since ARA features many different modes, I decided to speed things up. In this episode, we try out her Curious / Investigative mode to talk about the Egyptian pyramids.The Not a Doctor mode helps me tackle a more personal issue — the mystery of my swollen fingers.Then there’s Unhinged mode, which is supposed to be completely “no filter.” But somehow, I just can’t seem to get under her skin enough to unleash her full intensity. Still, she manages to make me laugh when I take a break from the serious talk and ask her to tell me some Chuck Norris jokes.Of course, no conversation with her would be complete without trying out Sexy Mode, hoping for a little juicy flirtation. Sadly, I must be too old to get her to truly let loose and impress me on that front.So, I steer us back to more practical ground, and we end up discussing how to build better habits — and how to let go of the old, unhelpful ones.You can find Architect’s Dialogues on YouTube at youtube.com/@architectsdialogues, as well as on Spotify, Apple Podcasts, and other podcast platforms.If you enjoy these conversations, I’d truly appreciate your support—simply hit SUBSCRIBE on your favorite platform!
NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.Kljub temu da je za nama že pet ur pogovora, ta kar ne zamre. Na dan privrejo teme, ki bi si vsaka zase zaslužile svojo epizodo, a se jih tu za zdaj dotakneva le na hitro – tik preden kamere, mikrofoni in luči dokončno ugasnejo. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.V peti epizodi se pogovarjava o tem, zakaj nihče ne bi smel pristati na nič manj kot optimalne razmere za bivanje. Vprašam ga, kakšen bi bil njegov brief za arhitekta – kako bi opisal prostor, v katerem bi lahko zares živel. Govori o potrebi po samoti in o bhajan kutirju – prostoru, kjer lahko poješ svojo pesem. O metafori notranjega prostora, ki ga človek potrebuje. Pravi tudi, da potrebuje pestra okolja in da ne bi mogel živeti v puritanskem prostoru.Ob tem razmišljava, kako oblikovati okolje v skladu z »navodili za uporabo človeka«, pri čemer postreže s provokativno mislijo, da je lahko prav stanovanjski blok idealna permakulturna skupnost.Preseneti me njegova samoocena, da ni iniciator, temveč tisti, ki energijo obogati in se smiselno vključi v skupnost. In da ni nič tako praktičnega kot dobra teorija.Za konec se pogovorivaše o gradnji Cynthijine hiše v Vermontu in o tem, kako se je naučil smučanja. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.V četrti epizodi govoriva o razkošni preprostosti – pojmu, ki ni absoluten, temveč za vsakega pomeni nekaj drugega.Dotakneva se javnega prostora, potovanj in njegove radovednosti, zaradi katere vedno znova zavije tudi v slume. Pravi, da je svet nujno videti na lastne oči – sicer postaneš aroganten. Govoriva o strpnosti, o tem, kako ima prijatelje po vsem svetu, in o pristnem popotništvu, zaradi katerega se počuti prebivalca sveta. Seveda pa tudi o jezikih, ki jih govori.Z menoj deli anekdoto o sanskrtu – jeziku, ki ne pozna glagola »imeti«. Pravi, da mu je prav ta jezik v Indiji odpiral vrata v kulturo do te mere, da so mu nekoč celo pokazali boga.Spregovori o tem, kako deluje kot nematerialist in kako se loti pisanja. Opiše, kako je v Ameriki na lastni koži doživel cancel culture in kakšno eksplozijo uporništva je občutil, da je iz njega privrela njegova zadnja knjiga Ljubezen 22 - plagijat. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.V tretji epizodi se pogovarjava o sanskrtu – jeziku, ki se ga je učil, in o tem, zakaj ga tako privlači. Dotakneva se njegove življenjske zgodbe in odnosa do naključij. Pravi, da je pogosto preprosto rekel »da« stvarem, ki so prišle v njegovoživljenje. Ko pride klic, gre.Govoriva o tem, zakaj se najbolje znajde v pionirskih organizacijah, medtem ko v ustaljenih strukturah težje deluje, ter kako mu je skupnost Hare Krišna odprla pogledizven ustaljenih vzorcev razmišljanja. Beseda nanese tudi na jezike – na ruščino in na »false friends«, besede, ki so si podobne, a pomenijo nekaj povsem drugega.Spregovori o nastanku svoje najbolj znane knjige Človek – navodila za uporabo in o tem, kako se mu je naslov rodil v sanjah. Pogovor pa se nepričakovano dotakne tudifiziologije – kakanja čepe – in vprašanja, kako telesne navade ter razumevanje telesa vplivajo na oblikovanje prostora.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.V drugi epizodi govoriva o ekovaseh in alternativnih okoljih ter o trajnostni skupnosti Sončni grič v Hrvojih – o njenem nastanku, delovanju in o tem, zakaj takšni modeli pri nas nimajo sistemske podpore. Dotakneva se tudi fekologije in potencialaalternativnih kanalizacijskih rešitev.Ob njegovem načinu življenja se vprašam: koliko časa pravzaprav potrebuješ za preživetje? In koliko stvari sploh potrebuješ?Potem pa presenečenje – rad kuha. Tudi za večje skupine. Govoriva o hrani, o kuhanju in o tem, zakaj še nima kuharske knjige ali restavracije. In ja – tudi o veganskem zrezku v »divjačinski« omaki. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabnipuščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.Čeprav se poznava že nekaj časa, sva se tokrat prvič srečala v živo. Pričakoval sem zanimiv pogovor. Dobil sem izjemnega.V prvi epizodi se dotakneva smučanja in windsurfinga, prostora, v katerem živi, ter vprašanja, ali človek izbere kraj – ali kraj izbere človeka. Spregovori o razponu osebnosti, ki jih nosi v sebi, in o tem, zakaj ostaja kritičen tudi do lastnih fiksnih idej. Pove mi, kaj je šotorska savna. Pogovor skleneva pri trajnostni skupnosti Sončni grič v Hrvojih, iz katere, kot pravi, izhaja. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in,Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo. Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost. Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana. To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER. V četrti epizodi govorimo o vlogi države kot tiste, ki mora omogočati in usmerjati razvoj, ne pa ga dušiti. Pogovor zajame nacionalni interes, urbanizem kot orodje za usmerjanje kapitala, razmerje med lokalnimi skupnostmi in regijami ter razogličenje arhitekture. Dotaknemo se tudi birokratskih nesmislov, zelenih streh, energetskih prioritet in odgovornosti do prostora kot omejene dobrine, ki jolahko razvijemo – ali zapravimo.Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo. Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost. Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana. To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER. V tretji epizodi se osredotočimo na urbanistični razvoj slovenskih mest in vprašanje, zakaj se nekatera razvijajo bolj premišljeno kot druga. Razpravljamo o izgubljeni vlogi urbanista, o arhitektu kot »orkestru brez dirigenta« ter opomenu mestnega vogala kot zahtevne arhitekturne naloge. Dotaknemo se tudi azmerja med kapitalom in javnim interesom, pomanjkanja regij ter nevarnosti, da brez dolgoročne vizije izgubljamo razvojni potencial.Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo. Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost. Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana. To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER. V drugi epizodi se pogovarjamo o tem, zakaj so pri urejanju prostora ključni dolgoročni ukrepi, ozaveščanje in zaupanje – tako v politiko kot v stroko. Dotaknemo se odnosaoblasti do državljanov, togosti zakonodaje in dejstva, da prostorske odločitve pogosto presegajo en mandat. Govorimo tudi o prometu, odsotnosti urbanističnih zavodov na planski ravni ter o vlogi mestnega arhitekta oziroma urbanista kotvaruha javnega interesa.Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo. Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost. Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana. To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER. V prvi epizodi se pogovarjamo o tem, zakaj lepo okolje ni zgolj estetska kategorija, kako bi bilo smiselno spremeniti pristop k stanovanjski politiki in zakaj avtocestni križ pregoreva. Pa tudi o tem, zakaj ob tem ne pregorevajo telefoni Urada za nacionalno varnost in kaj bi k vsemu skupaj lahko doprinesel policentrizem.Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States