Claim OwnershipArhitektovi dialogi
Subscribed: 18Played: 214
Subscribe
© Matej Gasperic Podcast
Description
"Mi oblikujemo zgradbe, nakar zgradbe oblikujejo nas.", Winston Churchill
Podcast o tem, kako življenske zgodbe vplivajo na oblikovanje doma in kako dom vpliva na življenske zgodbe.
Sem arhitekt. Snujem hiše, ki postanejo dom.
A preden pričnem s snovanjem, me zanimata prostor in predvsem ljudje, ki bodo v njih živeli.
Kvalitetno zasnovana hiša podpira željeni življenski slog njenih prebivalcev. Je dom, ki sooblikuje njihova življenja.
Arhitektovi dialogi so pogovori z zanimivimi in navdihujočimi ljudmi, namenjeni razkrivanju njihovih življenskih zgodb.
Podcast o tem, kako življenske zgodbe vplivajo na oblikovanje doma in kako dom vpliva na življenske zgodbe.
Sem arhitekt. Snujem hiše, ki postanejo dom.
A preden pričnem s snovanjem, me zanimata prostor in predvsem ljudje, ki bodo v njih živeli.
Kvalitetno zasnovana hiša podpira željeni življenski slog njenih prebivalcev. Je dom, ki sooblikuje njihova življenja.
Arhitektovi dialogi so pogovori z zanimivimi in navdihujočimi ljudmi, namenjeni razkrivanju njihovih življenskih zgodb.
105 Episodes
Reverse
For the final part of the episode, I challenge ARA to switch into Argumentative Mode and try to convince me that the Earth is flat. Since she doesn’t actually believe it herself, her attempts aren’t particularly convincing — but the effort is entertaining nonetheless.We use the last portion of our conversation to explore her user interface, features, and overall capabilities.And finally, I hand the reins over to her, asking ARA to choose a topic for our grand finale. You can find Architect’s Dialogues on YouTube at youtube.com/@architectsdialogues, as well as on Spotify, Apple Podcasts, and other podcast platforms.If you enjoy these conversations, I’d truly appreciate your support—simply hit SUBSCRIBE on your favorite platform!
Since ARA features many different modes, I decided to speed things up. In this episode, we try out her Curious / Investigative mode to talk about the Egyptian pyramids.The Not a Doctor mode helps me tackle a more personal issue — the mystery of my swollen fingers.Then there’s Unhinged mode, which is supposed to be completely “no filter.” But somehow, I just can’t seem to get under her skin enough to unleash her full intensity. Still, she manages to make me laugh when I take a break from the serious talk and ask her to tell me some Chuck Norris jokes.Of course, no conversation with her would be complete without trying out Sexy Mode, hoping for a little juicy flirtation. Sadly, I must be too old to get her to truly let loose and impress me on that front.So, I steer us back to more practical ground, and we end up discussing how to build better habits — and how to let go of the old, unhelpful ones.You can find Architect’s Dialogues on YouTube at youtube.com/@architectsdialogues, as well as on Spotify, Apple Podcasts, and other podcast platforms.If you enjoy these conversations, I’d truly appreciate your support—simply hit SUBSCRIBE on your favorite platform!
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V četrtem — zadnjem — delu se z LENKO končno dotakneva tudi njenih drugih aktivnosti.Pogovarjava se o Igrivi arhitekturi in o pomenu vključevanja arhitekture v šolske kurikulume. Strinjava se, da se je z arhitekturo treba ukvarjati strateško. A ko prideva dovprašanja, kako to doseči, postane debata nekoliko bolj ognjevita — LENKINA vizija namreč trči ob mojo averzijo do birokratskega aparata.Seveda si ne morem kaj, da je ne bi povprašal tudi o njeni izkušnji na položaju državne sekretarke, a se globljemu odgovoru na to spretno izmakne.Zato raje preusmerim pogovor na njeno samostojno arhitekturno prakso in realizirane projekte. Zaključiva pa z razmišljanjem o tem, kakšen je idealen naročnik. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Tudi tretji del pogovora z LENKO zaznamuje preskakovanje med arhitekturo in OHS — kar je seveda logično, saj sta ti dve temi neločljivo povezani.V delu, posvečenem arhitekturi, se sprašujeva o pomenu dvoma in njegovih pasteh, zakaj so omejitve nujne, kakšen naj bo pravi kompromis in kaj sploh pomeni dobra arhitektura.A pogovor naju hitro znova pripelje k festivalu OHS.Kdo so prostovoljci, ki ga soustvarjajo, koliko objektov vsako leto odpre vrata, koliko obiskovalcev pritegne? In predvsem — v čem se slovenski OHS razlikuje od Open HouseWorldwide ter zakaj je kot tak edinstven v svetovnem merilu?A OHS je že dolgo prerasel okvire samega festivala. Katere spremljevalne aktivnosti ga dopolnjujejo in kakšna je vizija njegove prihodnosti? Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V drugem delu se z LENKO posvetiva njeni karierni poti.Kako jo je po diplomi pri prof. Petru Gabrijelčiču najprej vodila v atelje Jurija Kobeta, nato v lastno arhitekturno prakso in pedagoško delo v Milanu, dokler ni nazadnje našla svoje mesto pri OHS.Pogovarjava se o prepletenosti tem v arhitekturi, o pomenu širjenja kulture prostora med najširšo javnostjo in o priložnostih, ki jih ponuja festival OHS.Kako komunicirati dobro arhitekturo? Zakaj so ozaveščeni naročniki ključni? Zakaj je pomembno, kakšne stavbe gradimo kot družba? Zakaj toga zakonodaja škoduje in zakaj arhitektura še vedno nima svojega ministrstva? To so vprašanja, ki me že dolgo iskreno zanimajo.In ker so točno ta vprašanja tudi stalno v središču LENKINEGA razmišljanja, si težko predstavljam boljšo sogovornico za to temo.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
LENKO sem spoznal, ko se je po vrnitvi v arhitekturoena od mojih hiš uvrstila v selekcijo festivala Odprte hiše Slovenije. OHS sta takrat organizirali z Ano Struna Bregar. Ko se je Ana odločila za novo pot, si nisem znal predstavljati, da bo LENKA zmogla sama prevzeti breme tako velikega projekta. A sem se pošteno zmotil.LENKA je takrat ne le suvereno in kompetentno prevzela vajeti OHS, temveč mu s svežimi idejami in izjemno zagnanostjo vdihnila nov zagon, s čimer me je še posebej navdušila. Kljub temu, da je že sama organizacija OHS in vseh spremljevalnih aktivnosti ogromen zalogaj, to še zdaleč ni njeno edino področje delovanja. LENKA je tudi arhitektka,predavateljica, organizatorka drugih arhitekturnih dogodkov in ekskurzij, urednica, gostujoča profesorica, članica žirij,za njo pa je tudi epizoda državne sekretarke. V zasebnem življenju pa – strastna jadralka.Čeprav sva se proti koncu pogovora dotaknila tudi njene odločitve za študij arhitekture in izkušenj s študija, sva se v prvem delu največ pogovarjala o jadralnih vozlih, morju in jadranju.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Ob upokojitvi je prof. JANEZ SUHADOLC pripravil zaključno predavanje s provokativnim naslovom: »Zakaj študij arhitekture odsvetujem?« Ker je moje mnenje povsem nasprotno, me je seveda zanimalo, kaj se skriva za to izjavo. Pogovor tako razkrije, kako je sploh prišel na Fakulteto za arhitekturo kot profesor in kako je skozi leta doživljal idealizacijo različnih arhitekturnih sodobnikov, ki so prihajali in odhajali.Dotakneva se tudi prostoročne arhitekturne risbe – njenega pomena v arhitekturi, vprašanja, ali danes izginja ali pa morda doživlja preporod.Ena od ključnih tez prof. SUHADOLCA je, da sodobna arhitektura ne zna – ali pa ne zmore – preseči vzorov iz preteklosti. Zakaj je tako? Kakšen bi moral biti študij arhitekture danes? Kako je ta razmislek vključeval v naloge svojih diplomantov? In kakšno vlogo ima pri tem vera v transcendenco?Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Opus prof. JANEZA SUHADOLCA, ki so v večini prava umetniška dela, pa ni samo številen ampak tudi zelo raznolik. Poleg unikatnih in maloserijskih stolov je tako ob obisku papeža zanj oblikoval tudi dva prestola ter škofovske sedilije. Na drugi strani spektra pa najdemo pručko in čudovit Plevnik, ki je izdelan dobesedno iz mizarskih ostankov. Ter seveda - zanj zelo atipično minimalističen stol Light - za katerega pravi, da je uspešnica med domačimi arhitekti. Čeprav je tema njegovih stolov neizčrpna, naju pogovor znova popelje k družinskim koreninam – tokrat k njegovemu očetu Antoniju. Po poklicu gradbenik, je dolga leta deloval kot Plečnikova desna roka in se od njega, kot pravi Suhadolc,dobesedno “nalezel arhitekture”. Na koncu je ustvaril arhitekturni opus, ki se je ne bi sramoval marsikateri Plečnikov učenec. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States