Moč politike podkast

V drugi polovici tedna bodo Slovenijo obiskala vodstva vseh treh največjih političnih družin v evropskem parlamentu. Ker obiski prihajajo neposredno v času pred uradnim začetkom slovenske predvolilne kampanje, bo Evropska ljudska stranka (ELS) podprla SDS in Novo Slovenijo, skupina Renew Gibanje Svoboda, skupina Socialistov in demokratov (S&D) pa stranko SD. O tem smo se pogovarjali z evropskima poslancema Ireno Jovevo in Matjažem Nemcem. Pogovor vodi Uroš Esih 

Kakšno vlogo še igrajo politični programi strank v volilnem procesu in koliko so podlaga za koalicijsko pogodbo in vladanje? S podpredsednikom vlade in Svobode Matejem Arčonom, predsednikom konference stranke SD Jernejem Štromajerjem in predsednikom sveta stranke Demokrati Anžeta Logarja Tadejem Ostrcem smo razlike in sorodnosti iskali predvsem na temah davkov in zdravstva. Pogovor vodi Uroš Esih

Dr. Samo Uhan v podkastu Moč politike razvije tezo, da je sredina v slovenskem političnem prostoru, tako kot jo prakticirajo novinci v politiki, v resnici generator politične korupcije, ker ni nosilka emancipatornih, prebojnih in razvojnih vrednot. Sociolog in analitik javnega mnenja dr. Samo Uhan je ocenil konsolidiranost levosredinskega pola pred parlamentarnimi volitvami. Analiza se vrti okoli vprašanja, ali desni pol 22. marca lahko mobilizira več volivcev kot levi. Pogovor vodi Uroš Esih

Posebna izdaja podkasta Moč politike. Rok Tamše je z Urošem Esihom analiziral aktualne trende na slovenski politični sceni pred parlamentarnimi volitvami 22. marca prihodnje leto. Analizirali smo aktualne trende na slovenski politični sceni pred parlamentarnimi volitvami 22. marca prihodnje leto. V prihodnjih mesecih pričakujemo zelo živahno dogajanje v vseh političnih strankah, ki bodo nagovarjale volilno telo. S pomočjo izjav nekaterih vidnih obrazov iz različnih političnih polov in komentarji voditelja podkasta Moč Politike Uroša Esiha smo analizirali trenutna razmerja moči, odnose in pričakovanja pred državnozborskimi volitvami 2026.  

Z ekonomistoma dr. Mojmirjem Mrakom z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Petrom Wostnerjem z Urada za makroekonomske analize in razvoj smo osvetlili, v kakšni ekonomski in javnofinančni kondiciji je Slovenija pred parlamentarnimi volitvami. Pogledali smo tudi v evropski ekonomski kontekst ter na področja konkurenčnosti, oboroževanja in zelenega prehoda. Pogovor vodi Uroš Esih

S političnim komentatorjem Bogdanom Biščakom smo analizirali neuspelo povezovanje med strankama SD in Prerod ter posledice za levosredinski pol. Pa tudi, kakšna spoznanja nam lahko ponudi referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v luči parlamentarnih volitev. Pogovor vodi Uroš Esih

Župan Ljubljane je 19 let. Za kandidaturo se je odločil po tem, ko je bil pred dvema desetletjema odstavljen kot predsednik uprave tedaj uspešnega Mercatorja. Novembra 2026 bodo v Sloveniji lokalne, tudi županske volitve. Zoran Janković pravi, da z ekipo pripravlja vizijo Ljubljane za leto 2045. Pogovor vodita Bojan Budja in Janez Tomažič

V podkastu Moč politike tokrat Janez Cigler Kralj in Matej Tašner Vatovec, ki sta v večini primerov na nasprotnih političnih bregovih. Vodji poslanskih skupin Nove Slovenije in Levice, Janez Cigler Kralj in Matej Tašner Vatovec, sta v večini primerov na nasprotnih političnih bregovih. Nobena izjema nista ta čas politično najbolj vroči temi: Šutarjev zakon in referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Šutarjev zakon so podprli poslanci obeh koalicijskih strank Svobode in SD ter opozicijske Nove Slovenije in dela stranke SDS. Stranka Levica je glasovanje obstruirala. Prvak SDS Janez Janša se je ob tem slikovito izrazil: »Po pompoznih krikih orlov v Novem mestu je danes na mizi oskubljen golob.« Se strinjate s tem, čeprav ste zakon podprli? Janez Cigler Kralj: Zanimiva koalicija se je vzpostavila pri tem zakonu. Mi mu rečemo Golobov kazenski zakonik ali pa radikalni kazenski zakonik, ker je napovedoval radikalne ukrepe. V resnici smo že takrat, ko je to napovedal, vedeli, predvideli in tudi napovedali, da se bo zadeva verjetno tako omilila. Ampak hkrati smo se v Novi Sloveniji zavezali, da bomo upoštevali stališče županov jugovzhodnih občin. In ker so oni vseeno izrazili zadovoljstvo, da se naredi vsaj kakšen korak v pravo smer na vseh področjih, smo storili, kot smo napovedali, in zakon podprli. Seveda smo opozorili na odgovornost Roberta Goloba in Luke Mesca, ki sta tri, skoraj štiri leta zavračala naše in županske predloge. In drugič, pomembno je, kako se bo zakon zdaj izvajal. Popravnega izpita Robert Golob in Luka Mesec ne bosta imela. Kaj manjka zakonu, da ga v Levici niste podrli? Matej Tašner Vatovec: Zakonu manjka predvsem premišljenosti. Naša glavna kritika od začetka, ko se je začel pripravljati, je bila, da se je vse preveč delalo na hitro brez treznega razmisleka. Da, Luka Mesec je kot član vlade seveda moral sodelovati, ker je bila zahteva kabineta predsednika vlade, da se tudi na socialnem področju izvedejo ukrepi. Ministrstvo za delo je s svojimi direktorati in tudi v povezavi s strokovnjaki s tega področja napisalo ukrepe tako, da so strokovno vzdržni, česar pa ne moremo trditi o, recimo, tistem, kar sta predlagala odstopljena pravosodna ministrica in minister za notranje zadeve. Pravniki iz različnih političnih ali pa svetovnonazorskih provenienc decidirano poudarjajo, da zakon ni ustrezen z vidika sorazmernosti. Ne govorim, da bi morali zavlačevati mesece, ampak kakšen dan več bi njegovim snovalcem, pripravljavcem in piscem prišel zelo prav, da bi uskladili stvari in jih spravili v pravnosistemski smisel. Tega zdaj nimamo. Če ponazorim na primeru vstopa v stanovanje brez odredbe sodišča. Na odboru za notranje zadeve je bilo to nekoliko popravljeno, poudarilo se je, da gre za odvzem strelnega orožja in tako naprej, dodalo se je varnostno tvegano območje. Na seji državnega zbora pa sta se Svoboda in SD odločili, da bodo tvegano območje izbrisali iz zakona. To pomeni, da lahko policija v čisto vsakem delu države opravi takšen pregled stanovanja, o katerem pravni strokovnjaki govorijo, da je to zelo preprosto druga beseda za hišno preiskavo, kar je seveda nedopustno. Gre za resne posege, zato o njem že pišejo v Guardianu, evropska komisija ga je vzela pod drobnogled. Poslanec SDS Tomaž Lisec je, denimo, dejal, da je končna različica zakona zelo omiljena verzija tega, kar je bilo napovedano, je pa pohvalil ukrepe s področja sociale in jih označil za dobre. To za poslance Levice ni bilo dovolj, da bi zakon podprli? Tašner Vatovec: Ne, nikakor. Še enkrat, menim, da so stvari, ki so trenutno sprejete, predvsem z dodatnimi policijskimi pooblastili, nesprejemljive. Nasprotovali smo množičnemu zbiranju osebnih podatkov z beleženjem registrskih tablic in tako naprej. V zakonu so zdaj številne določbe, ki policistom omogočajo, da brez kakršnegakoli sodnega nadzora uveljavljajo ukrepe, kot je zaprtje lokala, kar je novo pooblastilo. To so za nas čezmerni posegi. Ob tem, da zdaj vidimo, še preden je zakon začel veljati, da Furs brez težav zaplenja avtomobile, da policisti lahko odvzamejo orožje. Trenutna zakonodaja je dovolj dobra, da se lahko izvajajo vsi varnostni ukrepi, ki se zdaj poudarjajo, ampak nekdo tega ni počel vsa ta leta. Policisti in sodniki nosijo svojo odgovornost, pa seveda tudi župani občin, ki so namenska sredstva za registrirana romska naselja uporabljali nenamensko. Gre za preplet odgovornosti vseh, ki se vleče že 20, 30 let.

Tokrat smo v podkastu Moč politike gostili dva mlajša, a že uveljavljena politika največje in najstarejše vladne stranke. Lenart Žavbi je namestnik vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda, Luka Goršek pa je podpredsednik stranke Socialnih demokratov. Spregovorili smo o političnih posledicah tako imenovanega Šutarjevega zakona, o sodelovanju koalicijskih strank v referendumski kampanji o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter o razmerju političnih sil pred parlamentarnimi volitvami.

Stranka Prerod Vladimirja Prebiliča in Demokrati Anžeta Logarja utegnejo biti pomembni, če ne celo ključni pri sestavljanju naslednje vlade. Gosta sta pojasnila, s katerimi strankami se vidita v prihodnji koaliciji in s katerimi ne.  Pogovor vodi Uroš Esih.

Vladna Levica ima v soboto kongres, na katerem bo Luka Mesec postal sokoordinator stranke. Kongres bo potrdil tudi predvolilno sodelovanje s stranko Vesna, ki ji sopredseduje Uroš Macerl. Novoustanovljena stranka Skupnost, ki jo vodi Marko Funkl, bi se projektu povezovanja lahko pridružila po njihovem novembrskem programskem kongresu. O povezovanju so govorili Luka Mesec, bodoči sokoordinator Levice, Uroš Macerl, sopredsedujoči v Vesni, in Marko Funkl, predsednik stranke Skupnost Pogovor vodi Uroš Esih.

Politologa Igor Lukšič in Alem Maksuti o startnih položajih strank na začetku podaljšane volilne kampanje.   Pogovor vodi Uroš Esih.

Pred vrati sta tradicionalni posvet slovenske diplomacije in 20. izvedba Blejskega strateškega foruma. Bogato zunanjepolitično jesen pa bosta zaokrožila še vrh sredozemskih držav MED9 v Portorožu in slovensko enomesečno predsedovanje varnostnemu svetu OZN. Pogovarjali smo se s Petrom Grkom, generalnim sekretarjem Blejskega strateškega foruma, in dr. Boštjanom Udovičem, strokovnjakom za diplomacijo z ljubljanske FDV.

S političnim analitikom Markom Hočevarjem s FDV o spreminjanju slovenske politične krajine zaradi znatnega zvišanja izdatkov za obrambo.

Z ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon in dr. Marušo Tekavčič Veber, docentko na Katedri za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, smo govorili o genocidu v Gazi, ki je postal tudi notranjepolitična tema, in sankcijah zoper Izrael. Zanimalo nas je, ali naj se Slovenija pridruži tožbi Južne Afrike zoper Izrael ter kako lahko Slovenija zaščiti sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču Beti Hohler. Iskali smo tudi vzporednice med izraelskim genocidnim delovanjem v Gazi in rusko agresijo na Ukrajino.  

V podkastu Moč politike gostimo predsednike treh izvenparlamentarnih strank, ki se bodo naslednjo pomlad borile za prestop štiriodstotnega parlamentarnega praga. Pogovarjali smo se s sopredsednico stranke Vesna Urša Zgojznik, predsednikom stranke Fokus Markom Lotričem in predsednik stranke Resnica Zoranom Stevanovićem. Kakšen je po vaši oceni izplen vlade Roberta Goloba na reformnem področju? Si vlada zasluži novi mandat? Urša Zgojznik: Ta vlada je gotovo načela nekatere reforme, ki so pomembne. Zdi se mi zanimivo, da je to prva vlada, ki se je lotila zdravstvene reforme in ni razpadla. Zagotovo ji lahko pripišemo, da je odprla zelo zagonetno področje stanovanjske politike, ki je bilo več desetletij zanemarjeno in je izrednega pomena, ne samo za reševanje strogo stanovanjskega problema v centrih, ampak tudi v smislu regionalizacije. Vlada je začela reševati stvari, ki so bile zanemarjene ali pa jih nihče ni upal zares nagovoriti. Kar pa jih čaka in je nenaslovljeno, je spopadanje s posledicami podnebnih sprememb. Ti izzivi prinašajo izredne izzive, predvsem za najranljivejše. Reševanje tega področja, ki pa vpliva na več reform, je nujno, tako da si tukaj vlada zasluži izstavitev okoljskega računa, kar smo pri Vesni naredili. Marko Lotrič: V stranki Fokus vidimo, da politika vlade ne pelje v pravo smer, predvsem na področju gospodarstva, kohezije in regionalnega razvoja. Nadaljevanje take politike nas pelje v revščino in v odhajanje podjetij iz Slovenije. 18 različnih zakonov je v tem mandatu bilo sprejetih na način, da zmanjšuje konkurenčnost posameznika. Plače so nižje, standard nam pada. Podatki kažejo, da se je kar pomembno znižalo število pravnih oseb v Sloveniji. S tem, ko je bil sprejet zakon o čezmejnem opravljanju storitev, so namreč Slovenijo podjetja zapustila, se registrirala na Hrvaškem, v Avstriji in v Nemčiji. Davki in prispevki se zdaj stekajo v proračune sosednjih držav. Tudi upravljanje države z 20 ministrstvi pri 212 občinah ne more biti učinkovito. 212 županov si dnevno ureja sestanke na 20 ministrstvih, kar je neučinkovita javna uprava. To se kaže tudi v sredstvih iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in pa regionalnega razvoja. Tukaj smo zadnji po črpanju, 0 evrov smo počrpali iz sredstev za kohezijo. Ostali bomo brez bolnišnic, vrtcev in šol. Zoran Stevanović: Nad vlado Roberta Goloba nisem razočaran, zato ker nikoli nisem bil očaran. Pred volitvami smo opozarjali, da se bo zgodilo ravno to, kar se zdaj dogaja. Odločitev med Robertom Golobom in Janezom Janšo je enaka temu, kot da se boš obesil na hruško ali pa na češnjo. Razlika je dejansko samo v frizuri. Medtem ko nas je Janša oklestil osebne svobode, Robert Golob klesti ekonomsko svobodo. Ljudje so siti floskul in praznih obljub, ljudje so siti tega, da izbirajo med slabim in slabšim. Mi nismo del tega sistema. Nasprotujemo sistemu, ki krade, zavaja in pa zatira ljudi. Popolnoma nobene razlike ni med zdajšnjo in prejšnjo vlado, gre v bistvu samo za zunanjo administracijo Bruslja, ki ravna popolnoma enako kot vsaka prejšnja vlada. Robert Golob je jasno povedal, da bo ustvarjal neugodno davčno okolje za tuje neposredne investicije v naše gospodarstvo, da bo dvigoval davke. Iztrošenost koncepta ustvarjanja novih obrazov globoke države je rodila prostor za novo silo, ki bo tokrat pripravljena delati za ljudi in ne bo zastopala interese elit, ampak interese ljudi. Predstavljamo varovalo, jeziček na tehtnici.

Osmišljenost stranke SDS temelji na teoriji zarote, na krivosodju, na ukradeni državi, skratka na vseh zgodbah, ki jih kreira Janša, meni dr. Vlado Miheljak. Vzemi državo nazaj je kleptomanska ideja. Saj država ni tvoja, ni moja, država je družbeni dogovor. Se pravi, država ne more biti last od nekoga, če je družbeni dogovor. Ta slogan je direkten nagovor nagovor k demontaži demokratične države, je v podkastu Moč politike povedal dr. Vlado Miheljak. »V strankah, kakršna je SDS in pri voditeljih tipa Janez Janša, je 99-odstotkov pravzaprav neuspeh. Iz politično higienskih razlogov bi vendarle morala biti neka konkurenca. Da ne najdeš osebe, ki bi žrtvovala svoj ugled za to, da gre v neenaki boj, je pravzaprav nerazumljivo. Očitno je nekje v psihološki strukturi človeka tipa Janez Janša, da ima absolutno kontrolo, absolutni nadzor. Ne zaupa nikomur, tudi samemu sebi očitno ne. Če se kje ne more zgoditi presenečenje, se v stranki SDS ne more. Vsi, ki so sanjali o zamenjavi Janše, se je z njimi nekako obračunalo. Z njimi je obračunal predsednik, padli so v nemilost. Pri nekaterih je stvar enigmatična. Logar, njegova desna roka, se je oddaljil od njega, a ni se zgodil atentat na odprti sceni. To marsikoga navaja, da je ta razhod samo taktičen. V dobrem letu se bo izkazalo, ali ta špekulacija drži ali ne. Nekateri, ki pa so pokazali določeno avtonomijo, recimo Ivo Hvalica, pa še nekaj jih je bilo, so pa bili grobo odstranjeni. Niti nisem imel občutka, da so Janšo hoteli spodmakniti s stola, ampak so enostavno mislili, da če so za isto mizo, lahko govorijo. To, da sedijo za isto mizo, še ne pomeni, da lahko govorijo, ampak morajo poslušati le enega, ki govori,« meni sogovornik. 

Javna intelektualca in kolumnista, eden iz mirovniškega, drugi iz pravičniškega tabora, sta iskala odgovore na vprašanje, kaj Evropa dejansko praznuje 9. maja. Pa kakšna je prihodnost transatlantskega zavezništva ter kakšne bodo politične posledice napovedanega hitrega zviševanja obrambnega proračuna v Sloveniji, kjer je javno mnenje v pomembnem delu mirovniško usmerjeno.  

Sociolog in politični analitik dr. Gorazd Kovačič z ljubljanske filozofske fakultete analizira frontne črte razrednega boja. Ob delavskem prazniku se sprašujemo, ali imamo v Sloveniji sploh kakšno delavsko stranko in koga voli delavski razred. Se vse bolj zateka k populistom in skrajni desnici? Kje potekajo glavne črte razrednega boja? Sociolog in politični analitik dr. Gorazd Kovačič z ljubljanske filozofske fakultete, ki je tudi visokošolski sindikalist, je v podkastu Moč politike ocenil reformna prizadevanja vlade. »V Sloveniji nimamo nobene stranke, ki bi bila stranka delavcev v klasičnem pomenu, torej da bi se množično naslanjala na podporo industrijskega delavskega razreda,« pravi. Pogovor vodi Uroš Esih.

Podpredsednik stranke Jernej Vrtovec je naštel pogoje, pod katerimi je pripravljen sodelovati s prvakom SDS Janezom Janšo. S podpredsednikom Nove Slovenije smo se pogovarjali o slabih ratingih stranke, o njegovih ambicijah, da na vrhu stranke zamenja Mateja Tonina, o sodelovanju na desnici, sprejemljivosti Janeza Janše, vladnih reformah in predčasnih volitvah. Pogovor vodi Uroš Esih.