Studio ob 17.00

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Znašli smo se v energetskem šoku. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so cene nafte poskočile za polovico, zemeljskega plina pa za 30 odstotkov. Čakajo nas dražji prevozi, dražje ogrevanje in logistika, pa tudi dražja gnojila in posledično hrana. Kako naj se v teh izrazito negotovih in zahtevnih razmerah znajdejo in zavarujejo slovenska podjetja? Kaj bo za ta namen storila odhajajoča vlada in katere ukrepe bodo sprejeli v Bruslju? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper; Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici; dr. Jože P Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Uroš Primožič, direktor nabave v družbi Kansai Helios.

Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. Poglavja: 00:02:51 Opredelitve romana 00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar 00:08:21 zgradba in vsebina romana 00:09:00 Liki v romanu: Francka 00:15:10 Tone Mihov 00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka 00:24:19 Ljudje s klanca 00:30:34 Cankarjev slog pisanja 00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom 00:35:04 Simbol klanca 00:37:16 Drugi motivi 00:42:31 Tematike romana 00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel 00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen? 00:53:54 Sporočilo/a romana 01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu

Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu. Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore? O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije; dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko.

Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Urban Jeriha, Inštitut za politiko prostora; Jana Grobelnik iz Mestne občine Ljubljana; Gregor Macedoni, župan Novega mesta.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Dekleta bodo ta konec tedna v Planici označila novi mejnik. Prvič v zgodovini bodo namreč na znameniti letalnici bratov Gorišek poletele tudi ženske. Kaj to pomeni za razvoj ženskih skokov?

Minilo je leto dni od največjega protestnega shoda v zgodovini Srbije. Študenti in drugi državljani so zahtevali odgovornost za zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, transparentnost v državnih poslih in zmanjšanje nasilja v družbi. Podprla jih je tudi Evropska komisija. Na stran študentov so se postavili nekateri podporniki oblasti, ki so pričakovali padec režima Aleksandra Vučića. A ta se ni zgodil in zdi se, da je njegova oblast vsaj tako trdna, kot pred mitingom. Le da je Srbija danes še bolj oddaljena od evropske poti. O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Tamara Pavasović Trošt, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Zahodnega Balkana. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije; Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi; Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije; Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Po volilni nedelji se v politiki začenja novo štetje za sedem strank, ki so se uvrstile v državni zbor. Tesna zmaga Roberta Goloba, pospremljena z izrazito polarizacijo, bo otežila sestavljanje koalicije. Kdo bi lahko sodeloval s kom, za kakšno ceno in kaj so politikom sporočili volivci? Odgovore bomo iskali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Miro Haček, politolog FDV Univerze v Ljubljani; dr. Dejan Verčič, strokovnjak za strateško komuniciranje FDV Univerze v Ljubljani; dr. Miro Cerar, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; Tomaž Celestina, komentator na Radiu Slovenija. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Tudi ta petek na Prvem programu najprej pregled dogajanja v Sloveniji v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki ga je pripravila Urška Valjavec. Končuje se zadnji teden volilnega boja. Pridevnikov, s katerimi bi opisali dogajanje, je skorajda zmanjkalo, lahko pa rečemo, da gre za boj do zadnjega. Za zadnjo kapljo cenejšega goriva pa si prizadevajo vozniki. Goriva naj bi bilo sicer dovolj, toda nejevolja in strah med uporabniki ne pojenjata. Neustrašnosti je namenjen tokratni Teden možganov – ob tem tudi poziv: Z zdravimi možgani se živi bolje. Če želimo živeti dobro, imejmo zdrave možgane. Podrobneje v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki mu sledijo Labirinti sveta. Pripravil jih je Matej Hrastar. Kot ugotavlja, vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike v vojni z Iranom samo z zračnimi napadi ne morejo zmagati. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu zahteva pomoč zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je vsa država brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, med drugim s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.

Slovenija je s skoraj polovico kraškega površja v svetu znana kot ena najbolj kraških držav, kjer so kraške pojave tudi prvič znanstveno opisali. Presenetljiv je podatek, da imamo že skoraj 16 tisoč raziskanih jam in več kot 150-letno tradicijo na tem področju. Vrhunske ekipe jamarjev nas še vedno vsako leto presenečajo z skoraj neverjetnimi odkritji na različnih koncih Slovenije. V tokratnem Studiu ob 17-ih gostimo predstavnike jamarskih društev iz Primorske, Dolenjske, Gorenjske in Ljubljane. Vsem so skupni ljubezen do raziskovanja neznanega, druženje in sodelovanje ter dokumentiranje. Gostje: Špela Di Batista Borko, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana; Peter Mašič, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana; Erika Kozamernik, Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina Mitja Remih, Jamarski klub Novo Mesto Benedikt Praznik, Jamarsko društvo Carnium Kranj. Avtorica oddaje Alenka Terlep.

Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami gostimo predstavnike večine list in strank, ki se potegujejo za vstop v državni zbor. V središču soočenja so njihovi pogledi na preprečevanje korupcije, bolj gospodarno upravljanje države, pa tudi vprašanje, kje so meje političnega vmešavanja v življenje posameznika. Pestro in zanimivo bo. Soočenje lahko spremljate prek radijskih valov in tudi v video obliki na spletni strani Multimedijskega centra RTV; soočenje vodita Nataša Mulec in Tomaž Celestina.

Vojni na Bližnjem vzhodu še vedno ni videti konca. Izraelsko-ameriška vojaška koalicija nadaljuje napade na cilje v Iranu, ta vrača z napadi na Izrael in sosednje arabske države. O padcu iranskega režima ni več govora. Hormuška ožina, skozi katero poteka prevoz več kot petine količin svetovne nafte, ostaja zaprta, cene energentov se vztrajno zvišujejo. Ameriški predsednik Trump skuša v konflikt povleči tudi druge zahodne države; te se za zdaj upirajo. Več o aktualnem bližnjevzhodnem konfliktu in njegovih posledicah v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem; Boštjan Videmšek, novinar časnika Delo; Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; Karmen Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija. Avtor oddaje Blaž Ermenc.

Tokratni Studio ob 17h namenjamo oskarjem – znamenitim nagradam ameriške filmske akademije. Film Ena bitka za drugo je s šestimi osvojenimi kipci veliki zmagovalec tokratne 98. podelitve. Filmski kritiki ugotavljajo, da je bila ta v znamenju kar nekaj zgodovinskih trenutkov. Med igralkami je prvič zmagala Irka, kipca za najboljšo kinematografijo se je prvič razveselila ženska, oskarja je prvič osvojila Norveška in prvič so podelili oskarja za kasting. Kdo so letošnji dobitniki oskarjev in kdo poraženci? Gostje filmski kritiki: Ana Jurca, Igor Harb, Tina Poglajen.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu občuti tudi turizem. Letalske povezave so motene, zaznavati je odpovedi potovanj, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. O nastali krizi, vplivu varnosti in prilagajanju turizma novim razmeram v tokratnem Studiu ob 17h. Oddaja je bila prvič predvajana v Radijski Tribuni Radia Maribor. Gosta: dr. Emil Juvan, dekan Fakultete Turistika v Portorož; Ivo Mulec, direktor turistične agencije Van Gogh.

Kako bodo reševali nakopičene izzive na področju zdravstva? Koliko dolgotrajne oskrbe bodo zagotovili uporabnikom? Kako bodo izboljšali bralno pismenost med mladimi? Ali več denarja za obrambo pomeni manj socialne države? Naftna kriza bo vplivala na cene hrane - kako bodo ukrepali, bi znižali DDV na hrano? Katere ukrepe predlagajo za preprečevanje nasilja nad ženskami? Ali bodo ukinili RTV prispevek? O teh in drugih aktualnih vprašanjih v soočenju predstavnikov parlamentarnih in neparlamentarnih strank, ki jih je določil žreb.

Bliskovita podražitev nafte, ki sledi ameriško-izraelskemu napadu na Iran, nas ta hip še ne bo prizadela, saj je vlada s posegom v trošarine preprečila občutnejše zvišanje tudi drobnoprodajnih cen naftnih derivatov. A poglavitna neznanka najnovejše bližnjevzhodne krize je njeno trajanje. Če se bo zavlekla, jo bo gospodarstvo krepko občutilo, prav tako potrošniki. O tem, koliko zalog imamo in kolikšen je čas dobave, kateri dolgoročni ukrepi so na voljo, kaj lahko pričakujemo glede cen drugih energentov in kako odporno je domače in evropsko gospodarstvo na grozečo energetsko krizo, v tokratni oddaji Studio ob 17h. Gostje: Tomaž Slavec, izvršni direktor za področje nabave in trgovanja z gorivi v Petrolu: Blaž Hribar, finančnik, član uprave Pokojninske družbe A; dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.