Claim OwnershipNedeljski gost
Subscribed: 1,729Played: 40,944
Subscribe
© (C) RTVSLO 2026
Description
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
577 Episodes
Reverse
Kaj nam fosili povedo o nahajališčih nafte, zakaj je bila Bohinjska dolina še ne tako davno do vrha polna ledu in kako so fosili rib zašli na Triglav? Geologija ni le pogled v davno preteklost, ampak tudi ključ do razumevanja prihodnosti, pravi tokratni Nedeljski gost geolog in direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec. Ob 80-letnici delovanja zavoda z njim odstiramo, kako geologi "vidijo" v globino, kjer nimamo neposrednih podatkov, in zakaj so bili po poplavah med prvimi na terenu.Poslušajte še:
Kako smo jemali mero plazu
Nedeljski gost Andrej Šmuc
Geološka detektivka: Je Nadiža nekoč tekla v obratno smer?
Po sledi pradavnih megapotresov
Kaj skriva prah v hišnih sesalcih?
Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.
Nedeljska gostja je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO Slovenija, mednarodno uveljavljena in priznana kustosinja in raziskovalka, specializirana za slovensko oblikovalsko in arhitekturno produkcijo 20. stoletja ter sodobne ustvarjalne prakse. V muzeju MAO ima dolgoletne izkušnje, vodila je pripravo številnih razstav in sodelovala pri ključnih projektih. Med številnimi nagradami in priznanji je prejela tudi nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija. In čeprav je diplomirana arhitektka, ni nikoli ustvarjala v biroju ali se lotila kakega klasičnega arhitekturnega projekta. Njena velika želja, da bi postala novinarka, jo je nehote odpeljala v kuratorske vode. “Zato je vsaka moja razstava”, pravi Maja Vardjan, “zasnovana kot arhitekturni projekt.”
Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka.
Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje.
Glasbeni izbor:
Kate Bush: Cloudbusting
Anohni: Rest
All Them Witches: The Children of Coyote Women
Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola.
S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Salome številnim ljudem navdih. "Vsi imamo podobne probleme, a na naše težave gledajo drugače, ker so mavrične. Raje imam mavrično kot sivo življenje," pripoveduje Salome, ki se je pred štiridesetimi leti zaljubila v Slovenijo.
Slovenska režiserka, večkratna prejemnica Borštnikove nagrade in nagrajenka Prešernovega sklada, se podpisuje pod več deset gledaliških in v zadnjem času tudi opernih predstav. Nekoč se je ukvarjala tudi s filmom, še pred tem - pri njenih rosnih 15. letih - pa jo je širša javnost nekdanje skupne država spoznala kot obetavno kantavtorico. Danes ne poje več, kot režiserka pa ustvarja večinoma v Nemčiji, Avstriji in Švici. Pred kratkim je kar nekaj prahu dvignila njena izjava o “lenih levičarjih”, ki da znajo svoj glas povzdigniti le tam, kjer jih to nič ne stane. S tem se je odzvala na nedavni incident na premieri ene njenih predstav v Bochumu, kjer je razjarjeno občinstvo napadlo igralca, ki je na odru upodobil fašista.
Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan.
Izbor skladb:
Zlatko in Flamie: SPOMNIM SEPat Metheny Band: PHASE DANCECarmina Burana: FORTUNA IMPERATRIX MUNDI
Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.
Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.
"Dober pedagog mora biti strog, hkrati pa tudi prijazen in dostopen," pravi profesor klavirja Miha Haas. Kot izjemen talent je bil pri sedemnajstih letih predčasno sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer danes poučuje nove generacije glasbenic in glasbenikov.Miha Haas, ki je nastopal na odrih doma in po svetu, predseduje Društvu klavirskih pedagogov, raziskuje historično izvajalsko prakso (zato se nam v pogovoru pridruži Beethoven), piše strokovne članke, kratke zgodbe, konec lanskega leta pa je izšel tudi njegov roman Ljubezen v času koronavirusa.
Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist.
Prav na skrajnem jugu Južne Amerike, v deželi vetra in granita, je v osemdesetih in devetdesetih letih narekoval tempo svetovnega alpinizma ter bil del znamenite generacije, ki je postavila nova merila sodobnega alpinizma.Za svoj izjemen prispevek k alpinizmu je prejel zlati cepin za življenjsko delo, najvišje mednarodno priznanje na področju alpinizma, ter postal član prestižnega britanskega Alpine Cluba.
Tudi po končani aktivni alpinistični karieri svojo pot nadaljuje kot promotor gorniške kulture, med drugim kot ustanovitelj in vodja Festivala gorniškega filma, ki letos praznuje 20 let in ni le največji slovenski gorniški dogodek, temveč tudi najpomembnejši gorniški festival v Jugovzhodni Evropi.
Pritoževale so se samohranilke, pritoževali so se brezposelni. Odgovoril jim je, naj poslušajo besedilo. Izjemno plodovit glasbenik, kantavtor, filozof, literat, dolgoletni gimnazijski učitelj filozofije Jani Kovačič z bogatim opusom intelektualno pronicljivo in socialno angažirano že od svojih prvih nastopov naprej spodkopava malomeščansko samoumevnost ter širi glasbena in miselna obzorja generacij.
"To je tako kot podcast, vsi izražajo sebe. Verjamejo, da je to res iskreno, ker so res iskreno mislili, ampak bralcu pa to seveda ni tako jasno. Vsak meni, da je to, kar je naredil, že tako dobro, da bi tudi Prešeren samo sapo zajel in ne bi več napisal nobene pesmi. Zato se mi zdi, da večina te produkcije ni vredna neke širše obravnave."
Njegova dedek in babica sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, vodil je tudi oddelek za kardiologijo. Zato ni naključje in ne preseneča – glede na njegovo dostopnost –, da mu številni pacienti pravijo "doktor s srcem". Ni mu nerodno priznati zdrsov v skrbi za svoje lastno zdravje, nima težav z izražanjem mnenja o zdravstvenem sistemu, niti ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Glasbena priporočila:
After Hours – The Velvet Underground
Heart in a Cage – The Strokes
Ringišpil – Đorđe Balašević
Knjige Franja H. Najija:
Križišče
Zadnji gozd
Ringlšpil
Noč na obisku
Srce v kletki
"Konec leta je za prodajalke in prodajalce v trgovinah naporen čas," razlaga Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki ugotavlja, da je poklic prodajalca razvrednoten in da delodajalci na zaposlene v trgovinski dejavnosti gledajo kot na številke. V pogovoru pripoveduje o slabih in nevarnih delovnih razmerah, velikem nezadovoljstvu zaposlenih, prenizkih plačah, pritiskih delodajalcev, trgovskih šolah, ki izgubljajo svoj pomen, razmišlja tudi o trgovini in sindikatih v prihodnosti.
Dostojno življenje ne sme biti privilegij, temveč pravica.
Tina Skubic
Več kot dvajset let nas pozdravlja z glasbenih in gledaliških odrov, iz zaodrja modnih in družbenih dogodkov ter kot avtor člankov in knjig. Za javnost še vedno po večini Sestra Marlenna, v zadnjih letih tudi pohodnik in avtor uspešnice 33: To ni še ena knjiga o Caminu.Tomaž Mihelič je predvsem človek jasnih in glasnih stališč, vedno na strani človekovih pravic. Samemu sebi pravi ozdravljen kontrol frik, drugi ga vidijo kot magnet za ljudi.V letu 2026 nam kot družbi želi predvsem več prizadevanja za dobrobit sočloveka.
Igor Bračič je medijski ustvarjalec, tekstopisec, improvizator, scenarist radijske satirične oddaje Radio ga ga – nova generacija in televizijske oddaje Kaj dogaja. Pa seveda glasbenik, Sadež iz dueta, pravzaprav skupine Slon in Sadež. Kako je bilo stopiti v čevlje izjemnega Saša Hribarja, kako je s politično satiro pri nas, ali pri ustvarjanju na radiu in televiziji obstajajo tabu teme, pa tudi o Lindsey Vonn je rojen Mariborčan spregovoril v nedeljskem pogovoru. Aja, pa tudi o tem, zakaj je on Sadež.
Ivan Trajkovič je vrhunski tekvondoist, olimpijec, ljubitelj kvizov in lovec v kvizu Na lovu na POP TV. Od nekdaj je bil zelo tekmovalen, tako v znanju kot športu. Pravi pa, da se je njegov pogled na življenje spremenil z rojstvom sina. Na neki način ga je osvobodil pritiskov in pričakovanj, spremenile so se prioritete. Spominja se tudi svojega otroštva in dedovih poučnih zgodb, pripoveduje o zmagovalni miselnosti in hrepenenju po znanju.
Boštjan Vuga je mednarodno uveljavljen arhitekt in profesor, ki je za Evropsko prestolnico kulture Gorica Nova Gorica zasnoval celoten koncept EPK distrikt. Njegov biro Sadar+Vuga arhitekti v Ljubljani pospešeno gradi novo železniško postajo, na meji med Gorico in Novo Gorico pa je obnovil spodnje prostore legendarne železniške postaje Transalpina ter pod železniškimi tiri zgradil nov podhod Vrtača, ki predstavlja zgodovinsko pridobitev ponovnega stika Nove in stare Gorice.
1Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Prihajala sta vsak iz svojega družbeno-političnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki jo bodo to nedeljo odprli na rojstni dan obeh umetnikov, se osredotoča prav na njuno skupno pot. Ob tej priložnosti se je s tokratno Nedeljsko gostjo Vala 202 Marino Abramovič, eno najbolj prepoznavnih in provokativnih umetnic na svetu ter pionirko performansa, katere dela so razstavljena v najuglednejših in najbolj priznanih svetovnih muzejih in galerijah, pogovarjal Žiga Bratoš.
Robert Medle že dve desetletji vodi eno najbolj prepoznavnih slovenskih družinskih podjetij na področju senčil. Iskreno pripoveduje o tem, kako je odraščati v hiši, kjer je bila delavnica del doma, kako je prevzeti posel, ki nosi številne spomine in kaj se zgodi, ko te realnost prve krize prisili v odločitve, ki si jih noben vodja ne želi. Robert Medle je lastnik in direktor podjetja Roletarstvo Medle. Za svoje delo je med drugim prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije, izbran je bil tudi za podjetnika leta.
Zelo neposredno govori tudi o aktualnih temah, božičnici in pogojih za podjetništvo v Sloveniji. Razkriva, da so kilometri na kolesu zanj zdravilni in da že na daleč prepozna izdelke svojega podjetja.
Download from Google Play
Download from App Store
United States
Tako dobro, da sem 2x poslušala. In možno, da bom še kdaj. Navdihujoč in zanimiv pogovor.