Claim Ownership18. vzporednik
Subscribed: 894Played: 24,112
Subscribe
© (C) RTVSLO 2023
Description
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
581 Episodes
Reverse
Belgija je četrta najbolj zadolžena članica EU, pa tudi po stabilnih in dolgotrajnih vladnih zasedbah že dolgo ne slovi. Ko belgijska vlada kljub ali prav zaradi teh dejstev skuša uvesti ostre varčevalne ukrepe, ni nič nenavadnega, če se ji zgodi ulica. Protestniki, ki jih v Bruslju videvamo te dni, prihajajo iz vseh družbenih in starostnih skupin. Medtem pa se v elitnem delu iste evropske prestolnice obrambni ministri istočasno pogovarjajo o strateških oboroževalnih izdatkih do leta 2030, kar tudi ne bo izboljšalo krvne slike proračunov držav članic. Južna soseda Francija pri vsem povedanem ni izjema, in tudi tam pri kolobarjenju z vladami zdaj že ne zaostajajo več veliko za Belgijo.
Z olajšanjem, odobravanjem in obenem precejšnjo mero skepticizma je svet sprejel novico o sporazumu med predstavniki Izraela in Hamasa, ki v prvi fazi prinaša prekinitev ognja v Gazi in izpustitev talcev. To je začetek, nadaljevanje pa prinaša kopico odprtih vprašanj. Denimo to, kako bodo Palestinci živeli v popolnoma porušenem okolju.
V prihodnjem mesecu dni čaka nemirno Srbijo nekaj pomembnih obletnic, med njimi 25 letnica konca Miloševićevega režima in prva obletnica tragične zrušitve nadstreška v Novem sadu, ki še danes ostaja izvirni povod za dolgotrajne proteste. Predsednik Vučić se je v zadnjem času osredotočil na spopad s posebno skupino protestnikov, ki so mu očitno postali najhujši trn v peti. To so kulturniki vseh vrst, stanov in starosti.
Skupina humanitarnih ladij, ki skuša dostaviti pomoč v Gazo, je bila v preteklih dneh tarča napadov z brezpilotnimi letalniki. Veliko italijanskih ladij je tudi v flotilji, zato je Italija tja poslala vojni ladji. Italijanska letala medtem nad Baltikom prestrezajo ruska. Nacionalni letalski prevoznik pa uvaja novost; na letalih so dobrodošli tudi kužki, kar je bila ob krstnem letu krasna priložnost za fototermin tudi za politični vrh.
Prvič se nam je v 18. Vzporednik oglasila naša nova moskovska dopisnica Helena Ponudič. Kako se znajti v ruski prestolnici, če si moraš takorekoč na novo organizirati življenje in delo, vmes pa imeti ves čas nad glavo še brezkončna preverjanja upravnih organov. Kako se Rusija, ki jo Zahod sistematično kaznuje, zdaj vse bolj tolaži z Vzhodom in zakaj si bo prepovedano udeležbo na Evrosongu olajšala z nadomestno Intervizijo, kjer bo sodelovalo 23 držav vključno z ZDA. 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.
Trumpova definicija zavezništva se kaže kot vse bolj prožna in zamegljena, dokaz je tudi izraelski napad na Doho. Kaj napotitev nacionalne garde na ulice demokratskih mest vnaša v ameriški politični trenutek? In neverjetne zahteve po umiku določenih predmetov iz učnih načrtov ter akademskih vsebin univerz. To pa sploh niso vse teme, ki smo jih "obdelali" v pogovoru z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Z dopisnico Majo Derčar se pogovorimo o neonacistu Svenu Liebichu, ki je spremenil spol, da mu ne bi bilo treba v moški zapor, nedavno pa je tik pred začetkom prestajanja svoje kazni poniknil v neznano. Z vse močnejše skrajne desnice v Nemčiji, ki svoj retorični navdih zajema tudi iz ciničnega navduševanja nad njegovo genialnostjo, medtem prihaja več kritik glede domnevno preveč liberalne politike do marginaliziranih skupin. Ne le pripadnikov skupnosti LGBTQ+, temveč vseh tujcev, predvsem beguncev in po njihovem izkoriščevalskih uporabnikov socialne pomoči.
S hrvaško dopisnico razpravljamo o razlogih za zvišanje cen v času turistične sezone in ugibamo, ali se bo turističnim ponudnikom tudi ob morebitnem padcu števila tujih gostov račun izšel. Poleg tega izpostavljamo problematiko oderuškega zaračunavanja prevozov s taksiji - past, v katero se na Hrvaškem ujame vse več turistov.
Kako poteka preiskava nedavne policijske racije med slovenskimi študenti na antifašističnem taboru nad Železno Kaplo in kakšen bo epilog poskusa izganjanja slovenščine s celovških nogometnih igrišč? Kako se je v boj z avstrijskimi sodnimi mlini v tem primeru vključil znani koroški odvetnik Rudi Volk in zakaj so ravno v teh dneh v njegovi rodni Dobrli vasi namestili nekaj novih dvojezičnih napisov?
Aljaska, največji trgovinski presežek v zgodovini ZDA, bo spet prizorišče trgovine, saj naj bi Putin in Trump tam odločala o usodi Ukrajine. Slednja se medtem, po tihem in povsem mimo pozornosti mednarodne javnosti, sooča z ukinitvijo ukrajinskega jezika v šolah na ozemljih pod ruskim nadzorom. Moskovska dopisnica poroča tudi o obsežnem intervjuju z beloruskim predsednikom Lukašenkom v reviji Time, ki ga je prebrala v zadnji številki.
V pogovoru z italijansko dopisnico povzemamo italijanske odzive na ameriško uvedbo carin, ki bodo najmočneje prizadele kmetijstvo ter farmacevtsko in avtomobilsko industrijo. H komentarju kliče tudi povedna tišina italijanskih državnih institucij ob nedavni manifestaciji protislovenskega oz. protislovanskega sovraštva, v kateri so neznani storilci ob vhodu generalnega konzulata Slovenije v Trstu izobesili žaljiv napis.
Beograjskemu dopisniku Boštjanu Anžinu se avgusta izteče drugi zaporedni mandat, zato nam je v poslovilnem oglašanju opisal številne zanimivosti, ki zadevajo življenje in delo v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. Spregovoril je tudi o skromni poletni sezoni na predragi črnogorski rivieri in o tem, kako protestniški študenti v Srbiji lahko nadoknadijo izpuščene študijske zadolžitve.
V tednu praznovanja belgijske državnosti se iz Bruslja, belgijske in evropske prestolnice, oglaša Igor Jurič. Medtem ko je evropski parlament na počitnicah, nam bo predstavil kratek tečaj zapletene belgijske zgodovine, ki v skoraj dveh stoletjih ni bila vedno častna in zavidanja vredna. Pospremili bomo tudi aktualno srečanje med najvišjimi kitajskimi in evropskimi političnimi predstavniki: obe strani bosta med drugim zagotovo omenjali tudi ameriške oziroma Trumpove najnovejše carinske poteze.
Tokrat se nam bo v 18. vzporedniku oglasil vašingtonski dopisnik Andrej Stopar in opisal ameriški vsakdanjik, ki od letošnjega januarja poteka povsem drugače kot nekoč. Zaradi Trumpovega vladanja z odloki se jim lahko življenje bistveno spremeni, ne samo iz meseca v mesec, temveč iz ure v uro, sploh, če predsednikov drugi mandat nenadoma preseka kaka nova ekspresna domislica. Tudi ostali Zemljani nismo kaj dosti na boljšem, lahko se, denimo, zgodi radikalen miselni zasuk, kot se je Trumpu nedavno primerilo v odnosu do ruskega predsednika Putina ali vojne v Ukrajini.
Nekajtedensko prizadevanje za iransko vizo naši bližnjevzhodni poročevalki Karmen Švegl ni obrodilo sadov. Ali je vojne v Iranu sploh zares konec in kakšne posledice so tam pustili izraelski in ameriški napadi? Kako se v senci tega katastrofa v Gazi nadaljuje in ali je vse bolj na udaru tudi Zahodni breg, kjer so izraelski naseljenci vse številčnejši in vse bolj brutalni? Je tudi zato v Izraelu izšla nova knjiga s srhljivim naslovom Leksikon brutalnosti?
Menda naj bi prvi poletni turistični mesec junij na Hrvaškem odplavil vse skrbi v zvezi z upadom števila dopustnikov s severa in zahoda Evrope. Primerjava cen in poziva guvernerja in resornega ministra naj bi pripomogli tudi k umirjanju draginje in ustrezni prilagoditvi ponudbe. Ta konec tedna pa se kolone avtomobilov ne bodo valile zgolj proti morju, zaradi koncerta razvpitega Thompsona se Zagrebu z okolico vred obeta prometni kaos brez primerjave. Napovedanih pol milijona poslušalcev bo ob hudi vročini tudi velik zdravstveni, logistični in varnostni zalogaj za hrvaško prestolnico.
Nemci še niti za letos nimajo potrjenega proračuna, pa so sveto prepričani, da jim bo kmalu uspelo potrojiti obrambne izdatke in ustvariti najmočnejšo vojsko v Evropi. Medtem se lep del nemškega gospodarstva ne more več pohvaliti z izvozno uspešnostjo, tako notranja kot zunanja politika vlade kanclerja Merza pa že sproža proteste. Ne samo med opozicijo, tudi med državljani.
Obveščali bomo o razmerah v vojni med Izraelom in Iranom, pa tudi o tem, kaj se v senci te vojne dogaja v Gazi. Najnovejša vojna obenem prikriva dejanja nasilnih izraelskih priseljencev na palestinskem Zahodnem bregu reke Jordan. Naša bližnjevzhodna dopisnica bo iz Kaira poročala še o neuspelem pohodu za Gazo, kjer mirovnim aktivistom ni preostalo drugega kot protesti znotraj egiptovske prestolnice, saj obmejne Rafe niso videli niti od daleč.
Študentski protesti v Srbiji ne ponehajo, zdaj so se jim množično pridružili še univerzitetni profesorji, ki jim je vlada znižala plače in hkrati povečala delovne obveznosti. V Bosni in Hercegovini se te dni začenja dolgotrajen pritožbeni postopek obsojenega Milorada Dodika, na Kosovu pa vsak drugi dan neuspešno izbirajo predsednika parlamenta. Do zdaj so zaman poizkušali že tridesetkrat.
Tik pred dolgo napovedovanim vrhom Nata se bodo ministri članic Evropske unije spopadli s številkami in odstotki za obrambne izdatke. Nizozemska se sooča z izstopom skrajno desničarske zmagovalke zadnjih volitev iz vladne koalicije, kar bo pripeljalo do predčasnih volitev. Slišali bomo tudi znanstveno zgodbo o tem, kako naj bi Belgija svoji severni sosedi »kradla« veter in to ravno državi, ki že stoletja slovi po mlinih na veter.
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States