Claim OwnershipAktualna tema
Subscribed: 78Played: 6,160
Subscribe
© (C) RTVSLO 2023
Description
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
2614 Episodes
Reverse
Na dan samostojnosti in enotnosti je naš gost dr. Dušan Plut, ki ga pomnimo kot člana osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, profesorja na Oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete in v zadnjem obdobju po vztrajnih prizadevanjih za nujnost uveljavite regionalnega razvojnega koncepta v Sloveniji.
Foto: Bobo
Jaka Škof bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Ima Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Je ustrezen kandidat za zdravljenje vendar terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Trenutno so zbrali malo več kot 900.000 evrov.
Pošljejo sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). Več informacij na spletni strani https://pomagajmojaku.si/
Danes se začenjajo božične predstave tudi na enem najlepših naravnih prizorišč v soteski Mlačca v Mojstrani, ki je nedvomno, kar priznavajo tudi številni obiskovalci, že več kot dve desetletji, prav posebno doživetje. Gre brez dvoma za eno najlepših prizorišč svetopisemske zgodbe v tem božičnem času, kjer vsako leto zaživi igrana predstava živih jaslic v ledu. V čarobnem okolju ledene dežele, ki jo tedne dolgo ustvarja domačin Pavel Skumavc. Letos je sicer narava pokazala zobe in njegovo delo kar nekajkrat izničila. Ledeno kraljestvo je letos tako manj spektakularno, bo pa zato predstava znova prinesla izjemno doživetje božiča. Predstave se v Mlačci začenjajo danes, tudi letos pa pričakujejo več tisoč obiskovalcev, tudi iz tujine, v treh ponovitvah vsak dan od danes pa do 30. decembra. Na zadnji vaji je več kot 40 sodelujočih obiskala tudi Romana Erjavec.
Božič je verski in družinski praznik. Družina se zbere na božični večerji, za bogato obloženo mizo, na kateri ne manjka potica. Takšna je tradicija. Ali tradicija še živi? Ali pa obstaja le še v naših spominih? Kakšni so bili vaši božični večeri? Je mogoče kak večer, ki vam je še posebej ostal v spominu?
Danes je dan ustavnosti. Triindvajsetega decembra 1991 so vsi trije zbori takratne skupščine sprejeli in razglasili prvo ustavo Republike Slovenije. Ustavno besedilo je bilo doslej spremenjeno 12-krat. Zadnjič v začetku tega meseca, ko je ustava dobila nov ustavni člen, ki zagotavlja pravico do uporabe gotovine. Ustavo smo dobili natanko leto dni po plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, s katerim se je ob dnevu ustavnosti pogovarjala Jolanda Lebar, ocenjuje, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s stanjem varstva človekovih pravic. V pogovoru sta se najprej dotaknila kadrovskih menjav na ustavnem sodišču. Letos sta se zamenjala dva ustavna sodnika, prihodnje leto se bodo še trije in prav zdaj poteka postopek izbire kandidatov.
Foto: Agencija Bobo
Dolino Rezije v Sloveniji poznamo predvsem prek pravljic, a zdi se, da zverinice v prazničnem času spijo, saj v običajih, ki jih ohranjajo domačini, nimajo ključne vloge. Na Solbici, vasi tik pod Kaninom, kjer živi še okoli 90 ljudi, si v sklopu treh kulturnih društev prizadevajo ohraniti nekdanje običaje, predvsem pa življenje v domači dolini.
Le kdo ne pozna Kekca? Čeprav se bo večina spomnila na filmsko podobo najslavnejšega slovenskega pastirčka – oziroma enega od treh, ki so ga igrali –, pa je za njegovo stvaritev zaslužen mladinski pisatelj Josip Vandot. Po skoraj 100 letih, tretja pripovedka o Kekcu z naslovom Kekec nad samotnim breznom je izšla leta 1924, zdaj lahko spremljamo četrto nadaljevanje, a tokrat izpod peresa našega radijskega sodelavca s Prvega in Vala Marka Radmiloviča. Od kod sploh zamisel za knjigo, ki ji je dal naslov Kekec 4, izšla pa je pri založbi Pivec? Kot je Marko Radmilovič povedal Tini Lamovšek, je bil povabljen na srečanje v organizaciji mariborskega Arhiva, kjer so našli zahtevo za povrnitev vojne škode, ki jo je takoj po vojni vložila Vandotova hči. Zgodba se nanaša na slovenski javnosti neznano dejstvo, da je Josip Vandot preživel zadnje leto miru oziroma prvo leto vojne v Mariboru pri svoji hčeri.
Slovenski alpinist Aleš Česen in njegov britanski soplezalec Tom Livingstone sta 4. avgusta preplezala smer, ki jo je mednarodna alpinistična skupnost nagradila z zlatim cepinom, kar je nagrada za najbolj izstopajoče dosežke na področju alpinizma na svetu. To je Česnov že tretji zlati cepin za vrhunski alpinistični dosežek in tako vstopa med šesterico alpinistov, ki so to prestižno priznanje prejeli trikrat ali večkrat. O tem, kako je potekal zadnji nagrajeni vzpon in kako se kot vrhunski alpinist odloča o izbiri ciljev, se je z Alešem Česnom pogovarjal Aleš Ogrin.
December je tradicionalno čas obdarovanj, a prav zaradi tega je lahko to tudi mesec še večje stiske, saj postanejo materialne razlike še očitnejše. Na Celjskem letos že enajstič za božično obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin skrbi Humanitarno društvo Enostavno pomagam s projektom Božičkova tovarna daril. Ta ima svoje prostore na Glavnem trgu v Celju, kamor donatorji lahko prinesejo svoja darila ali podarijo svoj čas za zavijanje paketov.
Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.
V Strasbourgu je bila podeljena nagrada Saharova za svobodo misli, ki velja za najvišjo nagrada EU za človekove pravice. Letošnja prejemnika nagrade za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, sta, trenutno v zaporu zaprta, poljsko-beloruski novinar Andrzej Poczobut in novinarka Mzia Amaglobeli. Predsednica EU parlamenta Roberta Metsola je izrazila solidarnost z zaprtima novinarjema ter pozvala k njuni takojšnji izpustitvi.
Pojdimo v soseščino. Konec novembra je italijanski minister za obrambo Guido Crosetto napovedal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Italiji. V Avstriji je služenje vojaškega roka obvezno. Oktobra je hrvaški parlament uzakonil obvezno služenja vojaškega roka. To zdaj napoveduje tudi Srbija. Kako naj ravna Slovenija?
Ob 180-letnici prvega izvornega okrašenega božičnega drevesca v Sloveniji je Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji organizirala adventni koncert v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Koncert je potekal pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, in avstrijskega veleposlanika v Sloveniji, dr. Konrada Bühlerja, nanj pa so bile povabljene vse narodne skupnosti. Ključno sporočilo dogodka je bilo namreč: raznolikost nas bogati. Seveda so pred tem pripadniki nemško govoreče skupnosti v cerkvi okrasili še prav posebno božično drevesce, zgledovali so se po tistih prvih drevescih iz 19. stoletja.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. S projektom Potujoča muzika pa ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore, ki jim v zadnjih letih namenja posebno pozornost.
Potujoča muzika je bila prvič izvedena leta 2011, projekt pa izvaja sklad na dve leti. Posvečen je Svetovnemu dnevu zborovske glasbe, ki je na drugo nedeljo v decembru in predstavlja največjo prireditev te vrste pri nas. Njeno sporočilo – solidarnost, mir in razumevanje, dopolnjujejo umetniško vrednost, vse skupaj pa zborovsko petje uteleša na najlepši način.
Na 7. Potujoči muziki bo v Cankarjevem domu nastopilo petnajst izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije – približno 450 pevcev, ki se na koncert pripravljajo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa bodo na odru Gallusove dvorane združili glasove v mogočno pevsko celoto.
Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.
Lani zelo odmevna zgodba o prenovi obračunavanja omrežnine je nekoliko potihnila, ko je agencija za energijo odločila, da se tarifa v najdražjem bloku, ki nastopi pozimi med delovniki, uvede postopno. Zdaj smo že v višji omrežninski sezoni, ki traja od novembra do konca februarja, zato kljub temu velja upoštevati nekaj nasvetov za znižanje omrežnine – zlasti omrežninske postavke za moč, ki ima po novem večjo teže od omrežninske postavke za energijo. Zlasti previdnost velja pri uporabnikih z občasno visoko porabo. Erna Strniša se je o tem pogovarjala z Boštjanom Okornom z Zveze potrošnikov Slovenije.
Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače - bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva.
Svetovno gospodarstvo v umetno inteligenco, po nekaterih ocenah, investira več kot 30 milijard dolarjev na leto, a inštitut MIT ugotavlja, da 95% teh podjetij ne zaznava merljivih učinkov. Podobne vzorce Ekonomska fakulteta opaža v Sloveniji. Kaj so razlogi in kako to spremeniti, so profesorji in predstavniki podjetij razpravljali na nedavnem pogovoru fakultetnega Centra poslovne odličnosti. Ob tem so kritično ocenili predlagano novo strategijo na tem področju. Nacionalni program za umetno inteligenco 2030 je v javni razpravi do 18. decembra.
V patronažnem zdravstvenem varstvu opozarjajo na nujne spremembe sistema. Na eni strani se soočajo z vse večjimi potrebami prebivalstva, na drugi pa s pomanjkanjem kadra. Pristojni ocenjujejo, da bi za normalno delovanje patronažnih služb potrebovali še dodatnih 200 medicinskih sester. Patronažne medicinske sestre so pogosto prve, ki vstopijo v dom mlade družine, starejšega ali bolnega človeka — in tiste, ki tam ostanejo najdlje. Njihova vloga je pomembna, še posebej v času staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in vse večje potrebe po oskrbi na domu. O tem, s kakšnimi izzivi se soočajo, se je Nataša Mulec pogovarjala s koordinatorico za patronažno dejavnosti pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martino Horvat.
Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo.
Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States