Claim OwnershipArhitektovi dialogi
Subscribed: 18Played: 69
Subscribe
© Matej Gasperic Podcast
Description
"Mi oblikujemo zgradbe, nakar zgradbe oblikujejo nas.", Winston Churchill
Podcast o tem, kako življenske zgodbe vplivajo na oblikovanje doma in kako dom vpliva na življenske zgodbe.
Sem arhitekt. Snujem hiše, ki postanejo dom.
A preden pričnem s snovanjem, me zanimata prostor in predvsem ljudje, ki bodo v njih živeli.
Kvalitetno zasnovana hiša podpira željeni življenski slog njenih prebivalcev. Je dom, ki sooblikuje njihova življenja.
Arhitektovi dialogi so pogovori z zanimivimi in navdihujočimi ljudmi, namenjeni razkrivanju njihovih življenskih zgodb.
Podcast o tem, kako življenske zgodbe vplivajo na oblikovanje doma in kako dom vpliva na življenske zgodbe.
Sem arhitekt. Snujem hiše, ki postanejo dom.
A preden pričnem s snovanjem, me zanimata prostor in predvsem ljudje, ki bodo v njih živeli.
Kvalitetno zasnovana hiša podpira željeni življenski slog njenih prebivalcev. Je dom, ki sooblikuje njihova življenja.
Arhitektovi dialogi so pogovori z zanimivimi in navdihujočimi ljudmi, namenjeni razkrivanju njihovih življenskih zgodb.
46 Episodes
Reverse
SARO sem spoznal, ko sta jo k sodelovanju povabila moja naročnika Hiše za dva plezalca. Tedaj me je prevzela njena predanost njenemu delu ter senzibilnost pri razumevanju in povezovanju njenih krajinsko arhitekturnih z mojimi arhitekturnimi rešitvami. In ker sam želim našim naročnikom ponuditi najboljše, sem jo povabil k rednemu sodelovanju, ki je odtlej rodilo že kar nekaj čudovitih projektov.
Da pa bi, tako o njenem delu kot tudi o njej sami, izvedel še več, sem jo povabil še na pogovor v Arhitektove dialoge. In kot pri svojem delu, tudi tu ni razočarala.
V treh urah, ki so minile kot bi trenil, sva se dotaknila študija krajinske arhitekture v Sloveniji in ZDA, njenih samostojnih začetkov, naročnikov, izvajalcev in sodelovanja z arhitekti. Pogovarjala sva se o delovnem procesu, predstavitvah, izkušnjah in ambicijah
Ob vsem tem pa seveda nisva mogla niti mimo njenih najljubših rastlin in čaja... vmes pa nekoliko obtičala še v blatu, ki naju oba spremlja na najiih deloviščih.
SARO sem spoznal, ko sta jo k sodelovanju povabila moja naročnika Hiše za dva plezalca. Tedaj me je prevzela njena predanost njenemu delu ter senzibilnost pri razumevanju in povezovanju njenih krajinsko arhitekturnih z mojimi arhitekturnimi rešitvami. In ker sam želim našim naročnikom ponuditi najboljše, sem jo povabil k rednemu sodelovanju, ki je odtlej rodilo že kar nekaj čudovitih projektov.
Da pa bi, tako o njenem delu kot tudi o njej sami, izvedel še več, sem jo povabil še na pogovor v Arhitektove dialoge. In kot pri svojem delu, tudi tu ni razočarala.
V treh urah, ki so minile kot bi trenil, sva se dotaknila študija krajinske arhitekture v Sloveniji in ZDA, njenih samostojnih začetkov, naročnikov, izvajalcev in sodelovanja z arhitekti. Pogovarjala sva se o delovnem procesu, predstavitvah, izkušnjah in ambicijah
Ob vsem tem pa seveda nisva mogla niti mimo njenih najljubših rastlin in čaja... vmes pa nekoliko obtičala še v blatu, ki naju oba spremlja na najiih deloviščih.
Za razliko od ostalih dosedanjih gostov, ki jih poznam zelo dobro, sem DEJANA tokrat srečal šele tretjič. Spoznala sva se povsem po naključju. Z Alenko sva se namenila na kratek hike po Kraškem robu. In ko sva na parkingu pripravljala opremo, je mojopozornost pritegnilo nekaj ključnih besed, ki sem jih ujel iz pogovora v bližini: "suhozid", "kamniti zid",...
Ko sta možakarja končala sem pristopil, se predstavil in opravičil, da si pač nisem mogel kaj, da ne bi slišal delčka pogovora, ki je pritegnil mojo pozornost, saj me gradnja s kamenjem zanima - tako profesionalno kot osebno.
Izkazalo se je, da je Dejan profesionalec na tem področju.
S sinom izvajata gradnje suhozidov oz. kamnitih zidov.
Vodi tudi Zavod suhi zid, katerega namen je izobraževanje in ozaveščanje o tradicionalni kamniti suhozidni gradnji., znotraj katerega vodi tudi tečaje in šolanja za nacionalno poklicno kvalifikacijo suhozidar / suhozidarka.
Poleg vsega tega pa še vedno najde čas, da se na Ekolški kmetiji Planjave, ukvarja tudi s pridobivanjem zdravilnih zelišč. Tako postransko pa celo s prodajo nepremičnin.
Če vas te teme zanimalo, ali pa se se morda le sprašujete kdo in kako je gradil egipčanske piramide in inkovske templje, lepo vabljeni k poslušanju.
Za razliko od ostalih dosedanjih gostov, ki jih poznam zelo dobro, sem DEJANA tokrat srečal šele tretjič. Spoznala sva se povsem po naključju. Z Alenko sva se namenila na kratek hike po Kraškem robu. In ko sva na parkingu pripravljala opremo, je mojopozornost pritegnilo nekaj ključnih besed, ki sem jih ujel iz pogovora v bližini: "suhozid", "kamniti zid",...
Ko sta možakarja končala sem pristopil, se predstavil in opravičil, da si pač nisem mogel kaj, da ne bi slišal delčka pogovora, ki je pritegnil mojo pozornost, saj me gradnja s kamenjem zanima - tako profesionalno kot osebno.
Izkazalo se je, da je Dejan profesionalec na tem področju.
S sinom izvajata gradnje suhozidov oz. kamnitih zidov.
Vodi tudi Zavod suhi zid, katerega namen je izobraževanje in ozaveščanje o tradicionalni kamniti suhozidni gradnji., znotraj katerega vodi tudi tečaje in šolanja za nacionalno poklicno kvalifikacijo suhozidar / suhozidarka.
Poleg vsega tega pa še vedno najde čas, da se na Ekolški kmetiji Planjave, ukvarja tudi s pridobivanjem zdravilnih zelišč. Tako postransko pa celo s prodajo nepremičnin.
Če vas te teme zanimalo, ali pa se se morda le sprašujete kdo in kako je gradil egipčanske piramide in inkovske templje, lepo vabljeni k poslušanju.
Za razliko od ostalih dosedanjih gostov, ki jih poznam zelo dobro, sem DEJANA tokrat srečal šele tretjič. Spoznala sva se povsem po naključju. Z Alenko sva se namenila na kratek hike po Kraškem robu. In ko sva na parkingu pripravljala opremo, je mojopozornost pritegnilo nekaj ključnih besed, ki sem jih ujel iz pogovora v bližini: "suhozid", "kamniti zid",...
Ko sta možakarja končala sem pristopil, se predstavil in opravičil, da si pač nisem mogel kaj, da ne bi slišal delčka pogovora, ki je pritegnil mojo pozornost, saj me gradnja s kamenjem zanima - tako profesionalno kot osebno.
Izkazalo se je, da je Dejan profesionalec na tem področju.
S sinom izvajata gradnje suhozidov oz. kamnitih zidov.
Vodi tudi Zavod suhi zid, katerega namen je izobraževanje in ozaveščanje o tradicionalni kamniti suhozidni gradnji., znotraj katerega vodi tudi tečaje in šolanja za nacionalno poklicno kvalifikacijo suhozidar / suhozidarka.
Poleg vsega tega pa še vedno najde čas, da se na Ekolški kmetiji Planjave, ukvarja tudi s pridobivanjem zdravilnih zelišč. Tako postransko pa celo s prodajo nepremičnin.
Če vas te teme zanimalo, ali pa se se morda le sprašujete kdo in kako je gradil egipčanske piramide in inkovske templje, lepo vabljeni k poslušanju.
Za razliko od ostalih dosedanjih gostov, ki jih poznam zelo dobro, sem DEJANA tokrat srečal šele tretjič. Spoznala sva se povsem po naključju. Z Alenko sva se namenila na kratek hike po Kraškem robu. In ko sva na parkingu pripravljala opremo, je mojopozornost pritegnilo nekaj ključnih besed, ki sem jih ujel iz pogovora v bližini: "suhozid", "kamniti zid",...
Ko sta možakarja končala sem pristopil, se predstavil in opravičil, da si pač nisem mogel kaj, da ne bi slišal delčka pogovora, ki je pritegnil mojo pozornost, saj me gradnja s kamenjem zanima - tako profesionalno kot osebno.
Izkazalo se je, da je Dejan profesionalec na tem področju.
S sinom izvajata gradnje suhozidov oz. kamnitih zidov.
Vodi tudi Zavod suhi zid, katerega namen je izobraževanje in ozaveščanje o tradicionalni kamniti suhozidni gradnji., znotraj katerega vodi tudi tečaje in šolanja za nacionalno poklicno kvalifikacijo suhozidar / suhozidarka.
Poleg vsega tega pa še vedno najde čas, da se na Ekolški kmetiji Planjave, ukvarja tudi s pridobivanjem zdravilnih zelišč. Tako postransko pa celo s prodajo nepremičnin.
Če vas te teme zanimalo, ali pa se se morda le sprašujete kdo in kako je gradil egipčanske piramide in inkovske templje, lepo vabljeni k poslušanju.
Za razliko od ostalih dosedanjih gostov, ki jih poznam zelo dobro, sem DEJANA tokrat srečal šele tretjič. Spoznala sva se povsem po naključju. Z Alenko sva se namenila na kratek hike po Kraškem robu. In ko sva na parkingu pripravljala opremo, je mojopozornost pritegnilo nekaj ključnih besed, ki sem jih ujel iz pogovora v bližini: "suhozid", "kamniti zid",...
Ko sta možakarja končala sem pristopil, se predstavil in opravičil, da si pač nisem mogel kaj, da ne bi slišal delčka pogovora, ki je pritegnil mojo pozornost, saj me gradnja
s kamenjem zanima - tako profesionalno kot osebno.
Izkazalo se je, da je Dejan profesionalec na tem področju.
S sinom izvajata gradnje suhozidov oz. kamnitih zidov.
Vodi tudi Zavod suhi zid, katerega namen je izobraževanje in ozaveščanje o tradicionalni kamniti suhozidni gradnji., znotraj katerega vodi tudi tečaje in šolanja za nacionalno poklicno kvalifikacijo suhozidar / suhozidarka.
Poleg vsega tega pa še vedno najde čas, da se na Ekolški kmetiji Planjave, ukvarja tudi s pridobivanjem zdravilnih zelišč. Tako postransko pa celo s prodajo nepremičnin.
Če vas te teme zanimalo, ali pa se se morda le sprašujete kdo in kako je gradil egipčanske piramide in inkovske templje, lepo vabljeni k poslušanju.
MARTINA sem spoznal, ko sta me s Tatjano povabila, da njuni družini - imata tri punčke; no sedaj že bolj dekleta
– v Logatcu zasnujem nov dom. Izkušnja snovanja njihovega doma je bila zame nepozabna. Predvsem se me je izredno globoko dotaknila njihova izredna medsebojna povezanost – tako znotraj ožje, kot širše družine. In ko smo snovali njihov dom, sem si želel da le ta to povezanost kar najbolj odraža in omogoča.
MARTIN je po izobrazbi ekonomist. Ko smo se spoznali, je delal v Hidriji. Nato pa ga je profesionalna pot, po zanimivem spletu naključij, zanesla povsem v druge vode. Poleg spremembe karierne poti v gradnjo z lesom in iqWOOD, pa sva se v pogovoru dotaknila še mnogih drugih zanimivih tem. Od jadranja, ki mu predstavlja strast že od nekdaj in lesenega kolesa, pa do malega podjetništva, družine, glasbe ter doma. Kakšno atrakcijo predstavlja med otroci mreža, ali so otroške sobe premajhne, koliko uporabljajo Indiana Jones brv in zakaj je pečica pri njih doma nepogrešljiva.
MARTINA sem spoznal, ko sta me s Tatjano povabila, da njuni družini - imata tri punčke; no sedaj že bolj dekleta
– v Logatcu zasnujem nov dom. Izkušnja snovanja njihovega doma je bila zame nepozabna. Predvsem se me je izredno globoko dotaknila njihova izredna medsebojna povezanost – tako znotraj ožje, kot širše družine. In ko smo snovali njihov dom, sem si želel da le ta to povezanost kar najbolj odraža in omogoča.
MARTIN je po izobrazbi ekonomist. Ko smo se spoznali, je delal v Hidriji. Nato pa ga je profesionalna pot, po zanimivem spletu naključij, zanesla povsem v druge vode. Poleg spremembe karierne poti v gradnjo z lesom in iqWOOD, pa sva se v pogovoru dotaknila še mnogih drugih zanimivih tem. Od jadranja, ki mu predstavlja strast že od nekdaj in lesenega kolesa, pa do malega podjetništva, družine, glasbe ter doma. Kakšno atrakcijo predstavlja med otroci mreža, ali so otroške sobe premajhne, koliko uporabljajo Indiana Jones brv in zakaj je pečica pri njih doma nepogrešljiva.
MARTINA sem spoznal, ko sta me s Tatjano povabila, da njuni družini - imata tri punčke; no sedaj že bolj dekleta
– v Logatcu zasnujem nov dom. Izkušnja snovanja njihovega doma je bila zame nepozabna. Predvsem se me je izredno globoko dotaknila njihova izredna medsebojna povezanost – tako znotraj ožje, kot širše družine. In ko smo snovali njihov dom, sem si želel da le ta to povezanost kar najbolj odraža in omogoča.
MARTIN je po izobrazbi ekonomist. Ko smo se spoznali, je delal v Hidriji. Nato pa ga je profesionalna pot, po zanimivem spletu naključij, zanesla povsem v druge vode. Poleg spremembe karierne poti v gradnjo z lesom in iqWOOD, pa sva se v pogovoru dotaknila še mnogih drugih zanimivih tem. Od jadranja, ki mu predstavlja strast že od nekdaj in lesenega kolesa, pa do malega podjetništva, družine, glasbe ter doma. Kakšno atrakcijo predstavlja med otroci mreža, ali so otroške sobe premajhne, koliko uporabljajo Indiana Jones brv in zakaj je pečica pri njih doma nepogrešljiva.
MARTINA sem spoznal, ko sta me s Tatjano povabila, da njuni družini - imata tri punčke; no sedaj že bolj dekleta
– v Logatcu zasnujem nov dom. Izkušnja snovanja njihovega doma je bila zame nepozabna. Predvsem se me je izredno globoko dotaknila njihova izredna medsebojna povezanost – tako znotraj ožje, kot širše družine. In ko smo snovali njihov dom, sem si želel da le ta to povezanost kar najbolj odraža in omogoča.
MARTIN je po izobrazbi ekonomist. Ko smo se spoznali, je delal v Hidriji. Nato pa ga je profesionalna pot, po zanimivem spletu naključij, zanesla povsem v druge vode. Poleg spremembe karierne poti v gradnjo z lesom in iqWOOD, pa sva se v pogovoru dotaknila še mnogih drugih zanimivih tem. Od jadranja, ki mu predstavlja strast že od nekdaj in lesenega kolesa, pa do malega podjetništva, družine, glasbe ter doma. Kakšno atrakcijo predstavlja med otroci mreža, ali so otroške sobe premajhne, koliko uporabljajo Indiana Jones brv in zakaj je pečica pri njih doma nepogrešljiva.
Moja tokratna gosta sta NINA in MATEVŽ GRANDA.
Ne vem sicer, koliko ju je potrebno posebej predstavljati... a vseeno.
Sta arhitekta.
Ustanovitelja arhitekturne revije OUTSIDER... revije, ki je že davno prerasla tako okvir arhitekture kot tudi okvir revije. Posveča se ne samo arhitekturi ampak kulturi in... lahko bi rekli kar družbi v širšem pomenu besede.
Danes jo komplementarno dopolnjujejo sestrska revija elNormal, oživljena Plečnikova Trafika in nadvse zanimivi pogovorni dogodki, ki se dogajajo okoli nje, različna tematska predavanja z gosti, kot je bil n.pr. g. Martin Rauch, razstave, delavnice za gradnjo z zemljo, kot avtorja prispevkov se pojavljata tudi v drugih medijih – domačih in tujih, podcast in še kaj...
To zaradi česar ju, poleg nadvse širokega spektra delovanja, najbolj občudujem je to, da se, ne bojita poseči tudi v delikatne teme in problematike družbe. Predvsem, da to počneta vedno na konstruktiven, artikuliran, argumentiran in uravnotežen način.
Ob enem nista samo sledilca trendom današnjega časa ampak dobesedno kreatorja zeitgeista, ki ga aktivno peljeta in usmerjata z izpostavljanjem in poudarjanjem pozitivnih primerov, zanimivih zgodb in navdihujočih ljudi.
Zanimiva in navdihujoča, pa je tudi njuna življenska zgodba, tako da sem zelo vesel, da sta se odzvala povabilu na ta pogovor...
Moja tokratna gosta sta NINA in MATEVŽ GRANDA.
Ne vem sicer, koliko ju je potrebno posebej predstavljati... a vseeno.
Sta arhitekta.
Ustanovitelja arhitekturne revije OUTSIDER... revije, ki je že davno prerasla tako okvir arhitekture kot tudi okvir revije. Posveča se ne samo arhitekturi ampak kulturi in... lahko bi rekli kar družbi v širšem pomenu besede.
Danes jo komplementarno dopolnjujejo sestrska revija elNormal, oživljena Plečnikova Trafika in nadvse zanimivi pogovorni dogodki, ki se dogajajo okoli nje, različna tematska predavanja z gosti, kot je bil n.pr. g. Martin Rauch, razstave, delavnice za gradnjo z zemljo, kot avtorja prispevkov se pojavljata tudi v drugih medijih – domačih in tujih, podcast in še kaj...
To zaradi česar ju, poleg nadvse širokega spektra delovanja, najbolj občudujem je to, da se, ne bojita poseči tudi v delikatne teme in problematike družbe. Predvsem, da to počneta vedno na konstruktiven, artikuliran, argumentiran in uravnotežen način.
Ob enem nista samo sledilca trendom današnjega časa ampak dobesedno kreatorja zeitgeista, ki ga aktivno peljeta in usmerjata z izpostavljanjem in poudarjanjem pozitivnih primerov, zanimivih zgodb in navdihujočih ljudi.
Zanimiva in navdihujoča, pa je tudi njuna življenska zgodba, tako da sem zelo vesel, da sta se odzvala povabilu na ta pogovor...
Moja tokratna gosta sta NINA in MATEVŽ GRANDA.
Ne vem sicer, koliko ju je potrebno posebej predstavljati... a vseeno.
Sta arhitekta.
Ustanovitelja arhitekturne revije OUTSIDER... revije, ki je že davno prerasla tako okvir arhitekture kot tudi okvir revije. Posveča se ne samo arhitekturi ampak kulturi in... lahko bi rekli kar družbi v širšem pomenu besede.
Danes jo komplementarno dopolnjujejo sestrska revija elNormal, oživljena Plečnikova Trafika in nadvse zanimivi pogovorni dogodki, ki se dogajajo okoli nje, različna tematska predavanja z gosti, kot je bil n.pr. g. Martin Rauch, razstave, delavnice za gradnjo z zemljo, kot avtorja prispevkov se pojavljata tudi v drugih medijih – domačih in tujih, podcast in še kaj...
To zaradi česar ju, poleg nadvse širokega spektra delovanja, najbolj občudujem je to, da se, ne bojita poseči tudi v delikatne teme in problematike družbe. Predvsem, da to počneta vedno na konstruktiven, artikuliran, argumentiran in uravnotežen način.
Ob enem nista samo sledilca trendom današnjega časa ampak dobesedno kreatorja zeitgeista, ki ga aktivno peljeta in usmerjata z izpostavljanjem in poudarjanjem pozitivnih primerov, zanimivih zgodb in navdihujočih ljudi.
Zanimiva in navdihujoča, pa je tudi njuna življenska zgodba, tako da sem zelo vesel, da sta se odzvala povabilu na ta pogovor...
Moja tokratna gosta sta NINA in MATEVŽ GRANDA.
Ne vem sicer, koliko ju je potrebno posebej predstavljati... a vseeno.
Sta arhitekta.
Ustanovitelja arhitekturne revije OUTSIDER... revije, ki je že davno prerasla tako okvir arhitekture kot tudi okvir revije. Posveča se ne samo arhitekturi ampak kulturi in... lahko bi rekli kar družbi v širšem pomenu besede.
Danes jo komplementarno dopolnjujejo sestrska revija elNormal, oživljena Plečnikova Trafika in nadvse zanimivi pogovorni dogodki, ki se dogajajo okoli nje, različna tematska predavanja z gosti, kot je bil n.pr. g. Martin Rauch, razstave, delavnice za gradnjo z zemljo, kot avtorja prispevkov se pojavljata tudi v drugih medijih – domačih in tujih, podcast in še kaj...
To zaradi česar ju, poleg nadvse širokega spektra delovanja, najbolj občudujem je to, da se, ne bojita poseči tudi v delikatne teme in problematike družbe. Predvsem, da to počneta vedno na konstruktiven, artikuliran, argumentiran in uravnotežen način.
Ob enem nista samo sledilca trendom današnjega časa ampak dobesedno kreatorja zeitgeista, ki ga aktivno peljeta in usmerjata z izpostavljanjem in poudarjanjem pozitivnih primerov, zanimivih zgodb in navdihujočih ljudi.
Zanimiva in navdihujoča, pa je tudi njuna življenska zgodba, tako da sem zelo vesel, da sta se odzvala povabilu na ta pogovor...
Moja tokratna gosta sta NINA in MATEVŽ GRANDA.
Ne vem sicer, koliko ju je potrebno posebej predstavljati... a vseeno.
Sta arhitekta.
Ustanovitelja arhitekturne revije OUTSIDER... revije, ki je že davno prerasla tako okvir arhitekture kot tudi okvir revije. Posveča se ne samo arhitekturi ampak kulturi in... lahko bi rekli kar družbi v širšem pomenu besede.
Danes jo komplementarno dopolnjujejo sestrska revija elNormal, oživljena Plečnikova Trafika in nadvse zanimivi pogovorni dogodki, ki se dogajajo okoli nje, različna tematska predavanja z gosti, kot je bil n.pr. g. Martin Rauch, razstave, delavnice za gradnjo z zemljo, kot avtorja prispevkov se pojavljata tudi v drugih medijih – domačih in tujih, podcast in še kaj...
To zaradi česar ju, poleg nadvse širokega spektra delovanja, najbolj občudujem je to, da se, ne bojita poseči tudi v delikatne teme in problematike družbe. Predvsem, da to počneta vedno na konstruktiven, artikuliran, argumentiran in uravnotežen način.
Ob enem nista samo sledilca trendom današnjega časa ampak dobesedno kreatorja zeitgeista, ki ga aktivno peljeta in usmerjata z izpostavljanjem in poudarjanjem pozitivnih primerov, zanimivih zgodb in navdihujočih ljudi.
Zanimiva in navdihujoča, pa je tudi njuna življenska zgodba, tako da sem zelo vesel, da sta se odzvala povabilu na ta pogovor...
“Urša je nosila stvari notri, jaz pa ven”, se zasmeje BOŠTJAN, ko opisuje, kako sta z Uršo različno doživljala zamudno fazo finalizacije objekta.
V četrtem delu pogovora se gradbene teme ter doživljanje gradnje same, izmenjujejo s pogovori o izkušnji bivanja v novem domu ter vplivu na družinski življenski slog, ki ga je prineslo novo bivalno okolje.
In na koncu si ne morem kaj, da se ne bi dotaknila tudi mame Marije, ki me je, ob mojih brezštevilnih obiskih gradbišča, vedno sprejela nadvse toplo in s širokim nasmehom.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts in še nekaterih drugih podcast platformah.
Lepo vabljeni k poslušanju.
V tretjem delu BOŠTJAN opiše tek proti ciljni črti in množico, s tem povezanih, odločitev. A selitev je končno le prišla in najin pogovor se je počasi oddaljil od procesa gradnje in se posvetil njihovemu življenskemu slogu in množici športnih aktivnostih, ki jih družina vestno goji; od smučarskih skokov na laufarcah do kolesarjenja in plezanja po Velebitu.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts in še nekaterih drugih podcast platformah.
Lepo vabljeni k poslušanju.
V drugem delu pogovora, sva se z BOŠTJANOM dotaknila pričetkov gradnje. Kako je našel izvajalce in zakaj se je navče naredilo prav med korono.
A 120 let obstoja skednja res ni malo, tako da si nisem mogel kaj, da se ne bi nekoliko vrnila tudi v preteklost. Predvsem me je zanimalo, kakšni mladostni spomini in anekdote ga povezujejo s skednjem in kako je sploh prišlo do tega, da sta se z Uršo odločila preseliti k mami Mariji v Gorje.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple in še nekaterih drugih podcast platformah.
Lepo vabljeni k poslušanju.
Bila je ljubezen na prvi pogled.
Star skedenj v Zgornjih Gorjah sem prvič videl, ko me je k naročnikoma pripeljal Miha iz Ekoarta, da skupaj prepričava naročnika, da se namesto gradnje nove hiše raje odločita za prenovo šarmantnega starega skednja.
BOŠTJANA in Urše na srečo ni bilo potrebno veliko prepričevati. Idejo sta hitro posvojila in tako se je pričela skoraj deset let dolga pot transformacije lepo ohranjenega gospodarskega poslopja v domovanje za mlado družino z nadvse aktivnim življenskim slogom.
O tem, kako se je sploh porodila, na prvi pogled nora ideja, da bi se preselili v skedenj, kako sta to idejo ponotranjila in kako sta doživljala postopek snovanja, sva se z BOŠTJANOM pogovarjala v prvem delu podcasta Arhitektovi dialogi.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts in še nekaterih drugih podcast platformah.
Lepo vabljeni k poslušanju.
Comments
Top Podcasts
The Best New Comedy Podcast Right Now – June 2024The Best News Podcast Right Now – June 2024The Best New Business Podcast Right Now – June 2024The Best New Sports Podcast Right Now – June 2024The Best New True Crime Podcast Right Now – June 2024The Best New Joe Rogan Experience Podcast Right Now – June 20The Best New Dan Bongino Show Podcast Right Now – June 20The Best New Mark Levin Podcast – June 2024
Download from Google Play
Download from App Store
United States