MARTINA sem spoznal, ko sta me s Tatjano povabila, da njuni družini - imata tri punčke; no sedaj že bolj dekleta – v Logatcu zasnujem nov dom. Izkušnja snovanja njihovega doma je bila zame nepozabna. Predvsem se me je izredno globoko dotaknila njihova izredna medsebojna povezanost – tako znotraj ožje, kot širše družine. In ko smo snovali njihov dom, sem si želel da le ta to povezanost kar najbolj odraža in omogoča. MARTIN je po izobrazbi ekonomist. Ko smo se spoznali, je delal v Hidriji. Nato pa ga je profesionalna pot, po zanimivem spletu naključij, zanesla povsem v druge vode. Poleg spremembe karierne poti v gradnjo z lesom in iqWOOD, pa sva se v pogovoru dotaknila še mnogih drugih zanimivih tem. Od jadranja, ki mu predstavlja strast že od nekdaj in lesenega kolesa, pa do malega podjetništva, družine, glasbe ter doma. Kakšno atrakcijo predstavlja med otroci mreža, ali so otroške sobe premajhne, koliko uporabljajo Indiana Jones brv in zakaj je pečica pri njih doma nepogrešljiva.
MARTINA sem spoznal, ko sta me s Tatjano povabila, da njuni družini - imata tri punčke; no sedaj že bolj dekleta – v Logatcu zasnujem nov dom. Izkušnja snovanja njihovega doma je bila zame nepozabna. Predvsem se me je izredno globoko dotaknila njihova izredna medsebojna povezanost – tako znotraj ožje, kot širše družine. In ko smo snovali njihov dom, sem si želel da le ta to povezanost kar najbolj odraža in omogoča. MARTIN je po izobrazbi ekonomist. Ko smo se spoznali, je delal v Hidriji. Nato pa ga je profesionalna pot, po zanimivem spletu naključij, zanesla povsem v druge vode. Poleg spremembe karierne poti v gradnjo z lesom in iqWOOD, pa sva se v pogovoru dotaknila še mnogih drugih zanimivih tem. Od jadranja, ki mu predstavlja strast že od nekdaj in lesenega kolesa, pa do malega podjetništva, družine, glasbe ter doma. Kakšno atrakcijo predstavlja med otroci mreža, ali so otroške sobe premajhne, koliko uporabljajo Indiana Jones brv in zakaj je pečica pri njih doma nepogrešljiva.
MARTINA sem spoznal, ko sta me s Tatjano povabila, da njuni družini - imata tri punčke; no sedaj že bolj dekleta – v Logatcu zasnujem nov dom. Izkušnja snovanja njihovega doma je bila zame nepozabna. Predvsem se me je izredno globoko dotaknila njihova izredna medsebojna povezanost – tako znotraj ožje, kot širše družine. In ko smo snovali njihov dom, sem si želel da le ta to povezanost kar najbolj odraža in omogoča. MARTIN je po izobrazbi ekonomist. Ko smo se spoznali, je delal v Hidriji. Nato pa ga je profesionalna pot, po zanimivem spletu naključij, zanesla povsem v druge vode. Poleg spremembe karierne poti v gradnjo z lesom in iqWOOD, pa sva se v pogovoru dotaknila še mnogih drugih zanimivih tem. Od jadranja, ki mu predstavlja strast že od nekdaj in lesenega kolesa, pa do malega podjetništva, družine, glasbe ter doma. Kakšno atrakcijo predstavlja med otroci mreža, ali so otroške sobe premajhne, koliko uporabljajo Indiana Jones brv in zakaj je pečica pri njih doma nepogrešljiva.
MARTINA sem spoznal, ko sta me s Tatjano povabila, da njuni družini - imata tri punčke; no sedaj že bolj dekleta – v Logatcu zasnujem nov dom. Izkušnja snovanja njihovega doma je bila zame nepozabna. Predvsem se me je izredno globoko dotaknila njihova izredna medsebojna povezanost – tako znotraj ožje, kot širše družine. In ko smo snovali njihov dom, sem si želel da le ta to povezanost kar najbolj odraža in omogoča. MARTIN je po izobrazbi ekonomist. Ko smo se spoznali, je delal v Hidriji. Nato pa ga je profesionalna pot, po zanimivem spletu naključij, zanesla povsem v druge vode. Poleg spremembe karierne poti v gradnjo z lesom in iqWOOD, pa sva se v pogovoru dotaknila še mnogih drugih zanimivih tem. Od jadranja, ki mu predstavlja strast že od nekdaj in lesenega kolesa, pa do malega podjetništva, družine, glasbe ter doma. Kakšno atrakcijo predstavlja med otroci mreža, ali so otroške sobe premajhne, koliko uporabljajo Indiana Jones brv in zakaj je pečica pri njih doma nepogrešljiva.
Moja tokratna gosta sta NINA in MATEVŽ GRANDA. Ne vem sicer, koliko ju je potrebno posebej predstavljati... a vseeno. Sta arhitekta. Ustanovitelja arhitekturne revije OUTSIDER... revije, ki je že davno prerasla tako okvir arhitekture kot tudi okvir revije. Posveča se ne samo arhitekturi ampak kulturi in... lahko bi rekli kar družbi v širšem pomenu besede. Danes jo komplementarno dopolnjujejo sestrska revija elNormal, oživljena Plečnikova Trafika in nadvse zanimivi pogovorni dogodki, ki se dogajajo okoli nje, različna tematska predavanja z gosti, kot je bil n.pr. g. Martin Rauch, razstave, delavnice za gradnjo z zemljo, kot avtorja prispevkov se pojavljata tudi v drugih medijih – domačih in tujih, podcast in še kaj... To zaradi česar ju, poleg nadvse širokega spektra delovanja, najbolj občudujem je to, da se, ne bojita poseči tudi v delikatne teme in problematike družbe. Predvsem, da to počneta vedno na konstruktiven, artikuliran, argumentiran in uravnotežen način. Ob enem nista samo sledilca trendom današnjega časa ampak dobesedno kreatorja zeitgeista, ki ga aktivno peljeta in usmerjata z izpostavljanjem in poudarjanjem pozitivnih primerov, zanimivih zgodb in navdihujočih ljudi. Zanimiva in navdihujoča, pa je tudi njuna življenska zgodba, tako da sem zelo vesel, da sta se odzvala povabilu na ta pogovor...
Moja tokratna gosta sta NINA in MATEVŽ GRANDA. Ne vem sicer, koliko ju je potrebno posebej predstavljati... a vseeno. Sta arhitekta. Ustanovitelja arhitekturne revije OUTSIDER... revije, ki je že davno prerasla tako okvir arhitekture kot tudi okvir revije. Posveča se ne samo arhitekturi ampak kulturi in... lahko bi rekli kar družbi v širšem pomenu besede. Danes jo komplementarno dopolnjujejo sestrska revija elNormal, oživljena Plečnikova Trafika in nadvse zanimivi pogovorni dogodki, ki se dogajajo okoli nje, različna tematska predavanja z gosti, kot je bil n.pr. g. Martin Rauch, razstave, delavnice za gradnjo z zemljo, kot avtorja prispevkov se pojavljata tudi v drugih medijih – domačih in tujih, podcast in še kaj... To zaradi česar ju, poleg nadvse širokega spektra delovanja, najbolj občudujem je to, da se, ne bojita poseči tudi v delikatne teme in problematike družbe. Predvsem, da to počneta vedno na konstruktiven, artikuliran, argumentiran in uravnotežen način. Ob enem nista samo sledilca trendom današnjega časa ampak dobesedno kreatorja zeitgeista, ki ga aktivno peljeta in usmerjata z izpostavljanjem in poudarjanjem pozitivnih primerov, zanimivih zgodb in navdihujočih ljudi. Zanimiva in navdihujoča, pa je tudi njuna življenska zgodba, tako da sem zelo vesel, da sta se odzvala povabilu na ta pogovor...
Moja tokratna gosta sta NINA in MATEVŽ GRANDA. Ne vem sicer, koliko ju je potrebno posebej predstavljati... a vseeno. Sta arhitekta. Ustanovitelja arhitekturne revije OUTSIDER... revije, ki je že davno prerasla tako okvir arhitekture kot tudi okvir revije. Posveča se ne samo arhitekturi ampak kulturi in... lahko bi rekli kar družbi v širšem pomenu besede. Danes jo komplementarno dopolnjujejo sestrska revija elNormal, oživljena Plečnikova Trafika in nadvse zanimivi pogovorni dogodki, ki se dogajajo okoli nje, različna tematska predavanja z gosti, kot je bil n.pr. g. Martin Rauch, razstave, delavnice za gradnjo z zemljo, kot avtorja prispevkov se pojavljata tudi v drugih medijih – domačih in tujih, podcast in še kaj... To zaradi česar ju, poleg nadvse širokega spektra delovanja, najbolj občudujem je to, da se, ne bojita poseči tudi v delikatne teme in problematike družbe. Predvsem, da to počneta vedno na konstruktiven, artikuliran, argumentiran in uravnotežen način. Ob enem nista samo sledilca trendom današnjega časa ampak dobesedno kreatorja zeitgeista, ki ga aktivno peljeta in usmerjata z izpostavljanjem in poudarjanjem pozitivnih primerov, zanimivih zgodb in navdihujočih ljudi. Zanimiva in navdihujoča, pa je tudi njuna življenska zgodba, tako da sem zelo vesel, da sta se odzvala povabilu na ta pogovor...
Moja tokratna gosta sta NINA in MATEVŽ GRANDA. Ne vem sicer, koliko ju je potrebno posebej predstavljati... a vseeno. Sta arhitekta. Ustanovitelja arhitekturne revije OUTSIDER... revije, ki je že davno prerasla tako okvir arhitekture kot tudi okvir revije. Posveča se ne samo arhitekturi ampak kulturi in... lahko bi rekli kar družbi v širšem pomenu besede. Danes jo komplementarno dopolnjujejo sestrska revija elNormal, oživljena Plečnikova Trafika in nadvse zanimivi pogovorni dogodki, ki se dogajajo okoli nje, različna tematska predavanja z gosti, kot je bil n.pr. g. Martin Rauch, razstave, delavnice za gradnjo z zemljo, kot avtorja prispevkov se pojavljata tudi v drugih medijih – domačih in tujih, podcast in še kaj... To zaradi česar ju, poleg nadvse širokega spektra delovanja, najbolj občudujem je to, da se, ne bojita poseči tudi v delikatne teme in problematike družbe. Predvsem, da to počneta vedno na konstruktiven, artikuliran, argumentiran in uravnotežen način. Ob enem nista samo sledilca trendom današnjega časa ampak dobesedno kreatorja zeitgeista, ki ga aktivno peljeta in usmerjata z izpostavljanjem in poudarjanjem pozitivnih primerov, zanimivih zgodb in navdihujočih ljudi. Zanimiva in navdihujoča, pa je tudi njuna življenska zgodba, tako da sem zelo vesel, da sta se odzvala povabilu na ta pogovor...
Moja tokratna gosta sta NINA in MATEVŽ GRANDA. Ne vem sicer, koliko ju je potrebno posebej predstavljati... a vseeno. Sta arhitekta. Ustanovitelja arhitekturne revije OUTSIDER... revije, ki je že davno prerasla tako okvir arhitekture kot tudi okvir revije. Posveča se ne samo arhitekturi ampak kulturi in... lahko bi rekli kar družbi v širšem pomenu besede. Danes jo komplementarno dopolnjujejo sestrska revija elNormal, oživljena Plečnikova Trafika in nadvse zanimivi pogovorni dogodki, ki se dogajajo okoli nje, različna tematska predavanja z gosti, kot je bil n.pr. g. Martin Rauch, razstave, delavnice za gradnjo z zemljo, kot avtorja prispevkov se pojavljata tudi v drugih medijih – domačih in tujih, podcast in še kaj... To zaradi česar ju, poleg nadvse širokega spektra delovanja, najbolj občudujem je to, da se, ne bojita poseči tudi v delikatne teme in problematike družbe. Predvsem, da to počneta vedno na konstruktiven, artikuliran, argumentiran in uravnotežen način. Ob enem nista samo sledilca trendom današnjega časa ampak dobesedno kreatorja zeitgeista, ki ga aktivno peljeta in usmerjata z izpostavljanjem in poudarjanjem pozitivnih primerov, zanimivih zgodb in navdihujočih ljudi. Zanimiva in navdihujoča, pa je tudi njuna življenska zgodba, tako da sem zelo vesel, da sta se odzvala povabilu na ta pogovor...
“Urša je nosila stvari notri, jaz pa ven”, se zasmeje BOŠTJAN, ko opisuje, kako sta z Uršo različno doživljala zamudno fazo finalizacije objekta. V četrtem delu pogovora se gradbene teme ter doživljanje gradnje same, izmenjujejo s pogovori o izkušnji bivanja v novem domu ter vplivu na družinski življenski slog, ki ga je prineslo novo bivalno okolje. In na koncu si ne morem kaj, da se ne bi dotaknila tudi mame Marije, ki me je, ob mojih brezštevilnih obiskih gradbišča, vedno sprejela nadvse toplo in s širokim nasmehom. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts in še nekaterih drugih podcast platformah. Lepo vabljeni k poslušanju.
V tretjem delu BOŠTJAN opiše tek proti ciljni črti in množico, s tem povezanih, odločitev. A selitev je končno le prišla in najin pogovor se je počasi oddaljil od procesa gradnje in se posvetil njihovemu življenskemu slogu in množici športnih aktivnostih, ki jih družina vestno goji; od smučarskih skokov na laufarcah do kolesarjenja in plezanja po Velebitu. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts in še nekaterih drugih podcast platformah. Lepo vabljeni k poslušanju.
V drugem delu pogovora, sva se z BOŠTJANOM dotaknila pričetkov gradnje. Kako je našel izvajalce in zakaj se je navče naredilo prav med korono. A 120 let obstoja skednja res ni malo, tako da si nisem mogel kaj, da se ne bi nekoliko vrnila tudi v preteklost. Predvsem me je zanimalo, kakšni mladostni spomini in anekdote ga povezujejo s skednjem in kako je sploh prišlo do tega, da sta se z Uršo odločila preseliti k mami Mariji v Gorje. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple in še nekaterih drugih podcast platformah. Lepo vabljeni k poslušanju.
Bila je ljubezen na prvi pogled. Star skedenj v Zgornjih Gorjah sem prvič videl, ko me je k naročnikoma pripeljal Miha iz Ekoarta, da skupaj prepričava naročnika, da se namesto gradnje nove hiše raje odločita za prenovo šarmantnega starega skednja. BOŠTJANA in Urše na srečo ni bilo potrebno veliko prepričevati. Idejo sta hitro posvojila in tako se je pričela skoraj deset let dolga pot transformacije lepo ohranjenega gospodarskega poslopja v domovanje za mlado družino z nadvse aktivnim življenskim slogom. O tem, kako se je sploh porodila, na prvi pogled nora ideja, da bi se preselili v skedenj, kako sta to idejo ponotranjila in kako sta doživljala postopek snovanja, sva se z BOŠTJANOM pogovarjala v prvem delu podcasta Arhitektovi dialogi. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts in še nekaterih drugih podcast platformah. Lepo vabljeni k poslušanju.
Za Jaka in Anjo je okolica objekta enako pomembna kot hiša sama. In s tem se nedvomno strinjam. Tako ni čudno, da sva tokrat ostala večinoma lepo zunaj in se pogovarjala o krajinski arhitekture, garaži, ki je netipično slovensko ločena od hiše, osončenju, žičniških mrežah pred teraso in kamerunskih ovcah. Kakšne spremembe je novi dom vnesel v njihov družinski življenski slog, poimenovanju hiše in počitnicah... o vsem tem in še o tem in onem v tretjem delu osme epizode Arhitektovi dialogi.
V drugem delu pogovora mi je Jaka razkril, kako sta me sploh našla in izbrala za svojega arhitekta, kako sta doživljajla celotni proces snovanja in gradnje njihovega novega doma, kako se je spletlo družinsko prijateljstvo tudi z glavnim izvajalcem (Miho in Nežo iz Ekoart) in od kod mu znanje in spretnost, da se je upal kupa zadev doma lotiti s sinom kar sam.
Jaka in Anja sta me od vsega začetka snovanja njunega novega doma, navdušila s tem, da sta se izredno hitro odločala, da sta bila odprta za še tako neobičajne ideje in s tem, da sta, prav vse, kar smo narisali, tudi dejansko realizirala. Ni torej čudno, da smo se odlično ujeli od prvega trenutka. In da je njun dom – Hiša za iznajdljivo družino - ki je nastal kot posledica tega procesa, zanimiv, igriv in poln presenečenj. Jaka je alpinist, plezalec, turni smučar, kolesar,... predvsem pa eden najbolj iznajdljivih in priročnih ljudi, kar sem jih imel kdajkoli priložnost spoznati. Ker so bili naši pogovori tekom snovanja in gradnje osredotočeni prvenstveno na projekt, sem komaj čakal na ta pogovor, da ga lahko kaj več povprašam še o čem drugem.
Niko sem prvič srečal še v mojem prejšnjem življenju na nekem sestanku na POP TV. Kot kaka Cruella de Vil iz 101 dalmatinca, je privihrala je v pisarno, povedala svoje in, še preden smo se ostali dobro zavedli, kaj se je zgodilo, ponovno odvihrala. Potem dolga leta nisem imel nobenega stika z njo, tako da sem bil nemalo presenečen, ko sta se z možem obrnila name, da jim, v slovenskem primorju, zasnujemo drugi dom. A kljub temu, da smo tekom procesa v pogovorih preživeli neskončne ure, sem pred tem srečanjem le slutil, da njena življenska pot skriva v sebi precej več. O otroštvu v tujini in zakaj je bila zelo iskana hostesa, o tem kako si je želela postati super tajnica, kako je žarela - in izgorela - kot marketingašica, kako je nazadnje pristala v vlogi osebnega coacha in psihoterapevta in zakaj sta z Mižem, za svojega arhitekta izbrala prav mene... o vsem tem in še o čem, je tekla beseda v tem nadvse zanimivem pogovoru.
Niko sem prvič srečal še v mojem prejšnjem življenju na nekem sestanku na POP TV. Kot kaka Cruella de Vil iz 101 dalmatinca, je privihrala je v pisarno, povedala svoje in, še preden smo se ostali dobro zavedli, kaj se je zgodilo, ponovno odvihrala. Potem dolga leta nisem imel nobenega stika z njo, tako da sem bil nemalo presenečen, ko sta se z možem obrnila name, da jim, v slovenskem primorju, zasnujemo drugi dom. A kljub temu, da smo tekom procesa v pogovorih preživeli neskončne ure, sem pred tem srečanjem le slutil, da njena življenska pot skriva v sebi precej več. O otroštvu v tujini in zakaj je bila zelo iskana hostesa, o tem kako si je želela postati super tajnica, kako je žarela - in izgorela - kot marketingašica, kako je nazadnje pristala v vlogi osebnega coacha in psihoterapevta in zakaj sta z Mižem, za svojega arhitekta izbrala prav mene... o vsem tem in še o čem, je tekla beseda v tem nadvse zanimivem pogovoru.
Niko sem prvič srečal še v mojem prejšnjem življenju na nekem sestanku na POP TV. Kot kaka Cruella de Vil iz 101 dalmatinca, je privihrala je v pisarno, povedala svoje in, še preden smo se ostali dobro zavedli, kaj se je zgodilo, ponovno odvihrala. Potem dolga leta nisem imel nobenega stika z njo, tako da sem bil nemalo presenečen, ko sta se z možem obrnila name, da jim, v slovenskem primorju, zasnujemo drugi dom. A kljub temu, da smo tekom procesa v pogovorih preživeli neskončne ure, sem pred tem srečanjem le slutil, da njena življenska pot skriva v sebi precej več. O otroštvu v tujini in zakaj je bila zelo iskana hostesa, o tem kako si je želela postati super tajnica, kako je žarela - in izgorela - kot marketingašica, kako je nazadnje pristala v vlogi osebnega coacha in psihoterapevta in zakaj sta z Mižem, za svojega arhitekta izbrala prav mene... o vsem tem in še o čem, je tekla beseda v tem nadvse zanimivem pogovoru.
Niko sem prvič srečal še v mojem prejšnjem življenju na nekem sestanku na POP TV. Kot kaka Cruella de Vil iz 101 dalmatinca, je privihrala je v pisarno, povedala svoje in, še preden smo se ostali dobro zavedli, kaj se je zgodilo, ponovno odvihrala. Potem dolga leta nisem imel nobenega stika z njo, tako da sem bil nemalo presenečen, ko sta se z možem obrnila name, da jim, v slovenskem primorju, zasnujemo drugi dom. A kljub temu, da smo tekom procesa v pogovorih preživeli neskončne ure, sem pred tem srečanjem le slutil, da njena življenska pot skriva v sebi precej več. O otroštvu v tujini in zakaj je bila zelo iskana hostesa, o tem kako si je želela postati super tajnica, kako je žarela - in izgorela - kot marketingašica, kako je nazadnje pristala v vlogi osebnega coacha in psihoterapevta in zakaj sta z Mižem, za svojega arhitekta izbrala prav mene... o vsem tem in še o čem, je tekla beseda v tem nadvse zanimivem pogovoru.