Z odklopom od tehnologije zaključujemo prvo sezono podkasta Digitalna Slovenija. Tehnologija, predvsem v obliki pametnih telefonov, tablic, igralnih konzol in računalnikov, je danes del našega vsakdana, težko se ji izognemo. Z omenjenimi napravami iščemo informacije ter opravljamo naše delo. Marsikdo med nami pa se lahko pri uporabi tehnologije znajde v stiski. Prekomerna uporaba spleta v prostem času pa začne vplivati na druga pomembna življenjska področja, kot je na primer spanje, druženje ...
Nestrpna, ksenofobna in diskriminatorna retorika kot orodje za nadlegovanje in poniževanje prispeva predvsem k pojavom, kot so rasizem, seksizem in homofobija, zaskrbljujoče pa je, da postaja vse bolj udomačena v javnem komuniciranju. V epizodi, ki jo namenjamo sovražnemu govoru, je gostja raziskovalka z Mirovnega inštituta dr. Veronika Bajt, ki raziskuje sovražni govor ter sociološke teme, kot so dezinformacije, nacionalizem, ksenofobija in podobno.Raziskave potrjujejo porast sovražnega govo...
Tudi če medvrstniško nasilje doživlja manjšina otrok, posledice občutijo vsi, pravi gostja 21. epizode podkasta, psihologinja dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskave ne potrjujejo, da je medvrstniškega nasilja danes več, kot ga je bilo v preteklosti, o čemer se v javnosti občasno pojavlja domala histerično prepričanje, smo pa kot družba na ta pojav bistveno bolj občutljivi.Zakaj se mladostniki obnašajo nasilno? Običajno je motiv, ki je v ozadju, velika želja po p...
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je konec minulega leta prvič podelilo naziv DigiVzornik ustanovam in posameznikom, ki so jih v letu 2023 prepoznali kot najboljše primere digitalne preobrazbe v praksi. Znanstveno društvo Sledilnik je prejelo nagrado DigiVzornik za projekt zdravniki.sledilnik.org v kategoriji civilna družba. V Znanstvenem društvu Sledilnik so ustvarili enostavno dostopno orodje, ki olajšuje iskanje zdravnikov in zdravnic na primarnem nivoju. Portal se je izkazal kot odlična...
Danes v podkastu gostimo ustanoviteljice in članice Kluba Ada. Kot je zapisano na njihovi spletni strani, je klub Ada iniciativa za polnomočenje in podporo žensk v tehnoloških karierah. V njem se združujejo inženirke, razvijalke, podatkovne znanstvenice, oblikovalke in druge. Z aktivnostmi in srečanji pa si izmenjujejo znanje in izkušnje ter gradijo vključujočo raznoliko skupnost. V poklicih informacijsko-komunikacijskih tehnologij je bilo v Sloveniji leta 2016 zaposlenih dobrih 17 % žensk. Š...
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je konec minulega leta prvikrat podelilo naziv DigiVzornik ustanovam in posameznikom, ki so jih v letu 2023 prepoznali kot najboljše primere digitalne preobrazbe v praksi. Nazive so podelili v desetih različnih kategorijah, v kar dveh pa je naziv prejela Mestna občina Kranj: za sistem javnega naročanja živil ter za mestno podatkovno platformo. Kako so se v Kranju, ki je nekdaj veljal za Silicijevo dolino nekdanje države, lotili digitalne preobrazbe, v novi ...
V poplavi lažnih in zavajajočih novic je ključno prepoznavanje kredibilnih medijev, informacij in zgodb, in če se ob nenavadni novici vprašate, ali ni preveč neverjetna, da bi lahko bila resnična, potem ste medijsko pismena oseba. Težave s prepoznavanjem zavajajočih medijskih informacij ima že velik del odrasle populacije, kako premostiti vrzel v medijski nepismenosti in mlade usmeriti na pot, da postanejo odgovorni uporabniki medijev, pa Zarji in Alešu v novi epizodi podkasta pomaga od...
Digital School je zasebna izobraževalna ustanova, ki izvaja tečaje programiranja za otroke in mladostnike od 8. do 16. leta starosti, nekatere v sodelovanju z Ministrstvom za digitalno preobrazbo, njihovo poslanstvo pa je, da bi več mladih čas, ki ga preživljajo s tehnologijo, uporabljalo koristno, ter da se iz pasivnih uporabnikov razvijejo v varne in aktivne soustvarjalce tehnologije.Vodja in ustanovitelj šole Matija Torlak v tokratni epizodi podkasta predstavi tečaje učenja programiranja, ...
Leto zaključujemo s pogovorom z raziskovalko in predavateljico na univerzah v Leedsu, Stockholmu in Utrechtu, ki se ukvarja z raziskavami, predavanji ter objavljanjem na področju delovnih razmerij, državne blaginje, politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela ter razvija nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Alešu in Zarji se je pridružila Dr Jana Javornik. V zadnjem podkastu v letu 2023 sledi neke vrste pregled preteklega leta, posvetili smo se pred...
V štirinajsti epizodi podkasta Zarja in Aleš gostita Katjo Mohar Bastar iz Digitalnega inovacijskega stičišča DIH Slovenije, ki je osrednja nacionalna točka za podporo mikro, majhnim in srednjim podjetjem pri izgradnji digitalnih kompetenc. Za konkurenčnost slovenskega gospodarstva je namreč ključno, da ohranja stik s tehnološkim razvojem in vse bolj prisotno digitalizacijo.V sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom DIH Slovenije ponuja podjetjem spodbude z možnostjo 60% sofi...
Demografske projekcije OZN napovedujejo, da bo do leta 2050 več kot 70 odstotkov svetovne populacije prebivalo v urbanih območjih, kar je 2,5 milijarde ljudi več kot jih v mestih živi danes, zato se mesta po vsem svetu za obvladovanje virov, storitev in infrastrukture s pomočjo tehnologije spreminjajo v pametna mesta.V teoriji to pomeni, da urbana območja uporabljajo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) za izboljšanje blaginje, učinkovitosti, uspešnosti in dobrega počutja s...
Kvantna teorija, ki razlaga obnašanje materije in energije na ravni atomov in osnovnih delcev, je ena najbolj preučevanih in dokazanih fizikalnih teorij. Z njo so povezana imena slovitih fizikov, kot so Max Planck, Albert Einstein, Niels Bohr in Werner Heisenberg, kljub temu pa za povprečnega človeka ostaja skrivnostna, abstraktna in komplicirana. Kljub izjemnemu znanstvenemu napredku v zadnjih desetletjih izdelava zmogljivega in zanesljivega kvantnega računalnika za izvajanje zapletenih izra...
Prvi oktober so Združeni narodi razglasili za Mednarodni dan starejših, zato v drugi oktobrski epizodi Aleš in Zarja gostita vodjo socialnega podjetja Simbioza Genesis, Ano Pleško. Ana Pleško je po izobrazbi socialna delavka in informatičarka, obe zanimanji zdaj združuje v svojem delu v Simbiozi. V okviru Simbioze skrbijo za dvig digitalnih znanj vseh generacij in spodbujajo medgeneracijski prenos znanj. Posebej so aktivni v projektih, ki spodbujajo dvig digitalnih kompetenc med starejšimi.Ed...
V letošnjem mesecu kibernetske varnosti, ki ga Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost ENISA vsako leto prireja kot kampanjo ozaveščanja in promocije za državljane EU, Slovenija letos v središče postavlja starejše in njihove digitalne veščine. O tem, kakšne nevarnosti pretijo uporabnikom na spletu, kako jih prepoznati in kako se pred njimi zavarovati, sta se Zarja in Aleš pogovarjala z Gorazdom Božičem, vodjo nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.Na sp...
V deveti epizodi se Alešu in Zarji pridruži Neja Berger, filmska in televizijska montažerka, magistra novih medijev na ALUO ter z oktobrom novopečena doktorandka na Fakulteti za družbene vede. Področje tehnologije jo zelo zanima, na njo gleda iz družboslovne in humanistične perspektive. Tehnologije se ne boji in verjame, da bi lahko z njeno uporabo marsikaj rešili in bi jo lahko uporabili na zelo dobre načine. Potrebno pa se je vprašati, zakaj se to ne dogaja in kako jo lahko v prihodnosti za...
Prihodnji mesec se po dveh letih izteče faza preučevanja digitalnega evra, v kateri Evropska centralna banka snuje, kakšen naj bi bil po tehnološki zasnovi in funkcionalnosti, kako bi potekala njegova distribucija in kakšen vpliv bi imel na trg. Čeprav bo trajalo še nekaj let, preden bo sprejeta dokončna odločitev o uvedbi digitalnega eura, pa so znane temeljne zahteve: biti mora široko sprejet, koristen, preprost za uporabo, varen in zaseben.Digitalni evro kot javni denar v elektronski oblik...
Digitalna antropologija je razmeroma nova veja znanosti, ki raziskuje odnose med ljudmi in digitalnimi tehnologijami. Na eni strani spodbuja uporabo digitalnih tehnologij kot orodij antropološkega raziskovanja, na drugi to vznemirljivo področje zagotavlja dragocene poglede na odnos med digitalnimi komunikacijskimi tehnologijami in kulturnimi praksami ter omogoča nove načine raziskovanja človeških odnosov. O našem odnosu do tehnologije in umetne intelligence sta se Aleš in Zarja pogovarjala z ...
Generativna umetna inteligenca sloni na jezikovnih modelih. V tokratni epizodi govorimo o tem, kako nam podrobno poznavanje človeškega jezika, ki ga raziskujemo že več tisočletij, lahko pomaga razumeti jezikovne modele umetne inteligence. Na koncu pa tudi o tem, kako skuša raziskovalna skupina, v kateri sodeluje sogovornik dr. Gašper Beguš, razvozlati govorico kitov glavačev.V prvi avgustovski epizodi gostuje jezikoslovec dr. Gašper Beguš, ki vodi Laboratorij za govor in računalništvo (Berkel...
V medicini in zdravstvu je umetna inteligenca že dolgo prisotna in uporabniki ji zaupamo brez prevelikega prevpraševanja o varnosti in zanesljivosti. Že desetletja na primer poznamo operativne posege z roboti, z razvojem umetne inteligence pa smo prišli tako daleč, da lahko stroj na podlagi algoritma danes razvija povsem novo zdravilo. Za razliko od drugih področij, se nam napredek v medicini večkrat zdi prepočasen in ne prehiter.O tem, kako smo prišli do sem in kam gremo, se Zarja in Aleš v ...
V četrti epizodi podkasta Digitalna Slovenija so v ospredju avtorsko pravna vprašanja, ki jih prinaša generativna umetna inteligenca. Gostja je dr. Maja Bogataj Jančič. Je pravnica, ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino IPI ter Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI ter soavtorica več knjig s področja interneta in prava intelektualne lastnine. V zadnjem času se pri svojem delu osredotoča na upravljanje podatkov, zlasti na vprašanja avtorskih pravic ...