Sem tik pred zaključkom študija, kak izpit in magisterij mi še manjka. Ampak čedalje bolj se sprašujem, ali ta formalni konec sploh potrebujem. Kaj mi bo papir, če pa že vem, kaj bi rad v življenju počel. Ali naj stisnem samo zato, da bom lahko rekel, da sem nekaj končal, ali pa naj čas in energijo raje usmerim v to, kar bi res rad počel v življenju?13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.
Smo narod športnikov, radi se pohvalimo s statistikami, ki nas uvrščajmo med najuspešnejše države na svetu po številu olimpijskih kolajn na prebivalca, tudi splošen občutek je, da vsi migamo. Po brezpotjih tečejo atleti v supergah, ki jih ne pokrije napovedana božičnica, v hrib gonijo kolo rogliči in pogačarji v dresih, ki stanejo pol povprečne plače, košarkarska rekreacija je modna revija zadnjih modelov športnih copat. Do katere mere smo res športen narod in od kod naprej je vse samo še poza?
Marsikoga je prejšnjo sredo ponoči pretresla novica o grozljivem atentatu Charlieja Kirka, medtem ko so novice o streljanju na šoli v Koloradu in pokolih v Gazi kar zletele mimo nas. V tokratnih Finomenih se sprašujemo, ali so nam vsebine na družabnih omrežjih zrelativizirale pogled na to, kaj je zares tragično.
Povod za tokratno tekmo - je dober občutek zaradi dobrih rezultatov. Ko navijamo in naši zmagujejo, smo vzhičeni, dobronamerni, držimo skupaj. Zakaj nas navijanje za en tak skupen, čeprav abstrakten cilj, lahko poveže? Zakaj se ob tem počutimo tako, kot se - dobro?
Povprečen dnevni screen time avtorja te oddaje je 4 ure in pol, prejšnji teden sem recimo na družbenih omrežjih preživel 14 ur in pol. Če je že srednje inteligenten 25-letnik z domnevno razvitim prefrontalnim korteksom tak hlapec zaslona, kaj lahko pričakujemo od povprečnega 10-letnika, ki je gumb stran od obljubljene dežele. V Ameriki je, kot smo že povedali v enem letošnjih Finomenov, povprečna dnevna izpostavljenost zaslonu za mladostnike med 8. in 18. letom starosti, pozor: povprečna – 7 ur in pol.
Plaža “alla Lanterna” - Pedočin je edina javna plaža v Evropi, kjer so moški in ženske razdeljeni s fizično pregrado, s tri metre visokim betonskim zidom. Fascinantno je to, da so se ostale plaže take vrste že zdavnaj zaprle, zidovi porušili, v Trstu pa Pedočin ostaja. In to na željo ljudi. Leta 1943 je bil celo izveden lokalni referendum, kjer so prebivalci trdno zavrnili ukinitev ločitve plaže. Kako je tam vzdušje danes?
V delu leta, ko je vidno nekoliko več naše kože, mnogi radi pokažejo kak (nov) tatu. Ali vam je tak okrasek všeč, kdaj je tega preveč (če sploh) in kaj vse imajo ljudje na koži?
Tik pred rojstnim dnem države o razmeroma kontroverzni temi. Veliko se zadnje mesece govori o vojski, povečujemo izdatke za obrambo, v svetu se kuhajo nova krizna žarišča, govorimo že dlje časa tudi o ponovnem obveznem služenju vojaškega roka. Ampak - a bi mladi res bili pripravljeni prijeti za puško in se boriti za državo?
Dejstvo je, da otroci na plaži kričijo. Mlajši so, več jih je, bolj je glasno. Ker jih vi nimate ali pa nimate več, vam gre to na živce. Kako močno? In kaj (lahko) storite?
Kaj je to? In predvsem kdo je to? Del nove slovenske glasbene scene se je predstavil na Festivalu 202, Boris pa glasbene kolege (starejše in mlajše) sprašuje, kdo je del tega tako imenovanega novega vala slovenske glasbe.
V nekem izpostavljenem Tiktoku se pojavi delček neke skladbe, ki nam jo algoritem s ponavljanjem zapeče v medušesni procesor. In seveda so to hitro ugotovili tako glasbeniki kot založbe. Za svojo promocijo so začeli uporabljati Tiktok, ki počasi spreminja glasbeno industrijo. Od načinov, kako danes odkrivamo novo glasbo, do tega, kako jo konzumiramo in kako jo glasbeniki ustvarjajo.
Finomeni tokrat obravnavajo jugonastalgijo - predvsem med mladimi. Zakaj bi bil nekdo navdušen nad časom, ki ga nikoli ni doživel in ga pozna samo iz pripovedovanja. Zakaj bi mu bila všeč estetika nekega časa, ki so ga živeli njegovi starši, ne pa on? In zakaj bi desetletja po propadu države (in vojnah na njenem nekdanjem ozemlju) slavil njene skupne športne in ostale junake?
Tema, ki zadeva čedalje več ljudi, tistih, ki so šele začeli načrtovati, in onih, ki se že pripravljajo, da bi končno naredili ta korak. V Finomenih o moški neplodnosti, trendu njene rasti, stigmi okoli teme in načinih, kako lahko problem proaktivno nagovorimo. Gost je mladi biotehnolog in raziskovalec moške neplodnosti Jona Novljan.
Socialna anksioznost je motnja, kronično stanje duševnega zdravja. Socialna anskioznost in z njo strah ter tesnoba vodijo človeka k izogibanju stikom z ljudmi, to pa lahko močno moti vsakodnevno življenje. Hud stres lahko vpliva na odnose, dnevno rutino, delo, šolo ali druge dejavnosti.Gostja: Kaja Strniša, voditeljica podkasta Brst psihologija.
Po slovarski definiciji bi bil to dejavnik ali vprašanje, ki bi (če bi med pogajanji ostalo nerečeno) povzročilo umik ene strani iz posla. Teoretično govorimo o poslovnem svetu, politiki, praktično pa o vsem, tudi o medosebnih odnosih.Gost: Žan Papič
Oktobra 2024 je Donald Trump prišel na Joe Rogan podkast, kjer sta se več kot 3 ure pogovarjala brez montaže in rezov. Zadeva je zgolj na YouTubu v manj kot 20 urah nabrala 20 milijonov ogledov in podrla vse obstoječe rekorde. Prav tako je bil 2 meseca nazaj pri Klemnu Selakoviču, najbolj poslušanemu slovenskemu podkestrju, Janez Janša. Pred tednom dni pa še Luka Mesec. Zato, ker oba "štekata".
Kako Co-star, Patern, ostale astrološke aplikacije in podobni novi trendi povezani z internetom vplivajo na posameznikovo astrološko emancipacijo in tudi na bolj ustaljene poklice kot so vedeževalci? Kakšne splošne trende opažamo pri mladih v tem svetu astrologije? Morda večji odmik in distanciranje od raznoraznih gurujev/šarlatanov?
Na ekskurziji po Japonskem je Borisu padel v oči fenomen mladih fantov (in nekoliko manj deklet), ki vsak sam za svojo mizo sedijo v ramen restavracijah in buljijo v telefon. Na zaslonu si predvajajo mange ali anime, v ušesih imajo slušalke, zelo pazljivi pa so, da nimajo z nikomer očesnega stika. Hikikomori je japonski trend, socialna fobija, družbeni odklon, pri katerem se mladi izločijo iz družabnih stikov, celo s svojimi najbližjimi.
Menda se predstave generacij o tej temi izrazito menjajo. Ali ste še iz obdobja, ko sta bila delo in služba velika vrednota, govorjenje o plači pa tabu? Ko si bil vesel, da si lahko delal, če si videl še plačo, pa še toliko bolj? Ali pa ste že del generacije, ki išče delo, ob katerem bo imela tisti lažni občutek, da spoh ne dela, ampak da je to del (svobodnega) življenja?
Pri hatewatchingu gre za konzumiranje medijev, specifičnega videospota, filma ali radijske oddaje z namenom, da bi pridobili čim več informacij za posmehovanje, kritiziranje, jezo ali izživljanje frustracij. Hatewatching je lahko povsem nedolžen zabaven konjiček, ko pa hatewatcher v izbran medij postane preveč čustveno vpleten, pa ga lahko ta evforična jeza kar hitro zasvoji.