Kaj o Evropski uniji menijo 20-letnik, 50-letnica in 70-letnica? Kakšna mnenja zaznavajo pri svojih vrstnikih, sorodnikih in prijateljih? Ali se zavedajo prednosti Evropske unije ali izražajo nostalgijo po preteklosti, morda tudi evroskepticizem? Kakšna so mnenja predstavnikov treh generacij v drugih evropskih državah?
Tokrat smo se v oddaji Euranet Special Gen Z osredotočili na vpliv oglaševanja na mlade. Preverili smo, ali so mladi žrtve marketinga? Kdo ali kaj najbolj vpliva na njihove odločitve glede nakupovanja? So to vplivneži ali reklame?
Slovenija je pobudnica vseevropske kampanje »My voice, My choice«, kajti samo v Evropi je že več kot 20 milijonov žensk brez dostopa do varnega, medicinskega splava. Kje dobijo mladi vse potrebne informacije o spolnosti in ali je pravica do splava v Sloveniji varna? Prisluhnite podkastu.
Slovenske učence in dijake so v tem v novem šolskem letu pričakale nove smernice prehranjevanja. Kakšen odnos imajo mladi do hrane, smo preverili pri vodji kuhinje pri podjetju, ki skrbi za prehrano dijakov na večih mariborskih šolah, med drugim tudi na II. gimnaziji Maribor, in štirih dijakih te šole. Prav tako smo lahko slišali nekaj primerov iz drugih evropskih držav, kjer so naši projektni partnerji pred mikrofon povabili študente.
V oddaje Euranet Gen Z Special smo preverjali ali se mladi identificirajo z vero? Kakšen je vpliv njihove družine in prijateljev? Ali se z duhovnostjo sproščajo? Se naša 'generacija Z' kaj razlikuje od ostalih v EU?
Delovna praksa oziroma pripravništvo je za številne mlade obvezen del izobraževalne poti. Kako je pripravništvo urejeno v Sloveniji ter kakšne so pravice in dolžnosti pripravnikov? In kakšno je stanje v drugih evropskih državah? Marsikje pripravništvo ni plačano.
Nova delovna mesta, ki morda danes sploh še ne obstajajo, bodo od posameznikov zahtevala predvsem reševanje problemov, razmišljanje izven okvirjev in prilagajanje na novosti. Ali šola uči pravih veščin za prihodnost?
Kako razširjeno je prostovoljstvo med mladimi oziroma generacijo Z? Zakaj so se odločili, da bodo prostovoljci? Kakšne izkušnje jim prinaša prostovoljstvo in kako jim pomaga na izobraževalni ali poklicni poti? Kaj pa čas in denar? Prisluhnite mnenjem in izkušnjam mladih prostovoljcev, ki so del Slovenske filantropije v Mariboru. Slišali pa boste tudi mlade prostovoljce iz Združenega kraljestva, Litve in Bolgarije.
Mladi generacije Z živijo v času, ko jih lahko skrbi ali bodo v prihodnje imeli službo in lastno bivališče, kako bodo na njihovo življenje vplivale podnebne spremembe, in še bi lahko naštevali. Ali v Sloveniji mladi generacije Z razmišljajo, da bi nekoč imeli družino, otroke?
O udeležbi in pričakovanjih mladih na letošnjih evropskih volitvah z doc. dr. Matjažem Nahtigalom s FDVja. Naše partnerske radijske postaje v Evropi pa so postregle tudi s sila zanimivimi odgovori mladih, ki so se podali na volišča.
Mladi imajo na voljo široko medijsko mešanico glede pridobivanja političnih informacij. Družbena omrežja pa kot cenjen vir informacij ne nadomeščajo tradicionalnih medijev, ampak jih dopolnjujejo. Kako politiki komunicirajo z mladimi, se sprašujemo v tokratnem Euranet Plus Podcastu Gen Z.
Evropska unija je s svojimi ambicioznimi podnebnimi cilji v svetovnem merilu ena vodilnih regij v boju proti podnebnim spremembam. Ali so bile podnebne spremembe prioriteta vladajočim v EU v tem zakonodajnem mandatu? Kako okoljsko politiko EU dojemajo mlajše generacije?
vropska unija že desetletja izvaja številne evropske programe za mlade, ki slednjim ponujajo raznolike možnosti sodelovanja med organizacijami in posamezniki iz držav programa ter sosedskih partnerskih držav. Veliko programov spodbuja akademske dejavnosti mladih na področju evropske integracije in širjenje znanja o Evropski uniji. Nekateri gredo po izkušnje v tujino, drugi si jih nabirajo doma, spet tretji sploh ne vedo, kako unija s svojim delovanjem vpliva na njihovo življenje. Priložnosti za učenje in zbiranje informacij pa je danes več kot dovolj, meni večina sogovornikov tokratnega GenZ podcasta ''EU za vso mladino?''
Evropske volitve se nazadržno bližajo in ob tem se, ob že pregovorni nizki udeležbi, odpirajo tudi vprašanja o spremembi sistema volitev, predvsem med mladimi, ki se jih je z leti zelo malo udeležilo evropskih volitev. Kako nagovoriti pripradnike generacije Z in kakšno je njihovo mnenje, pa v tokratnem prispevku Euranet Plus Podcast Gen Z!
Scenarij političnega ravnovesja v Evropskem parlamentu bi se lahko po junijskih volitvah korenito spremenil. Kaj so razlogi za generiranje skrajno desne ideologije, smo med drugimi povprašali doc.dr. Matjaža Nahtigala, predstojnika Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani.
Dve pomembni instituciji v EU trenutno vodita ženski. Roberta Metsola je predsednica Evropskega parlamenta, Ursula von der Leyen pa Evropske komisije. Junija nas čakajo volitve v evropski parlament, kjer zastopanost žensk z leti narašča. Kakšen je pravzaprav položaj žensk v evropskem političnem prostoru?
Vstop v politiko ali aktivizem? To je vprašanje, ki se vedno pogosteje postavlja med mladimi, ki si želijo imeti vpliv na politike, ki bodo oblikovale prihodnost. Želja po spreminjanju sveta, izražanju svojih stališč in reševanju družbenih problemov je v mladih vse močnejša, a so hkrati soočeni z različnimi ovirami, ki jim onemogočajo vstop v formalno politično sfero. O tem bomo spregovorili v tokratnem podkastu z mladim politikom Adrianom Dragom Poprijanom in mlado vsestransko aktivistko Nomi Hrast.
Letos je v EU volilno leto. A mlade iz 'generacije Z' zanima politika? Bodo šli na volitve, ko bodo imeli to pravico? Kdo bi jih naj o tem učil ali informiral?
Pred nami je pomembno evropsko leto. V luči vseh izzivov, trenutnega gospodarskega nemira, dogajanja na vojnih področjih, ki močno posegajo tudi v naše življenje, migracijskih vprašanjih, vprašanjih širitve in upravljanja z delovno silo, so evropske volitve, ki bodo letos v začetku junija, še toliko bolj pomembne. Na njih se bo odločalo o našem skupnem življenju v prihodnosti. V podcastu smo preverjali, kako mladi, generacija Z, razmišlja o Evropski uniji in prihodnosti.
Od zgodnjega otroštva sta sposobnost branja in dostop do jezika zelo pomembna za kakovost življenja. Sposobnost branja nam omogoča, da razvijemo besedišče in najdemo užitek v rekreativnem branju različnih žanrov. Je ob vsesplošni digitalizaciji naših družb bralna sposobnost mladih kaj boljša? Kakšna je prihodnost branja?