Kulturnice

Široko zaprta vrata Slavka Pregla, Cirkus Astralis Zorana Predina, Ali smo bili to mi Luize Bouharaoue v prevodu Selme Skenderović in Fine de Claire Daniela Gustafssona v prevodu Lucije Stupice so novosti s polic Cankarjeve založbe.

Botanično umetniški projekt je del programa Evropske prestolnice kulture obeh Goric. Projekt je posvečen ohranjanju starih sadnih sort, raziskovanju njihove zgodovine in iskanju globalnih zgodb o sobivanju ljudi in dreves. Srce projekta predstavlja sadovnjak v Kojskem, kjer so v času EPK-ja postavili leseni večnamenski paviljon, namenjen izobraževanju in druženju, ki je skupaj z botanično knjižnico postal Center za kulturo sadja na Kojskem! Avtor projekta je Gregor Božic, vizualni umetnik in filmski režiser, ki živi med dvema Goricami in se zaveda, kaj je naravna in kulturna dediščina našega planeta. Projekt izpostavlja globalno izginjanje sadovnjakov in ustvarja odprt atlas pozabljenih sadnih krajin.

Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.Format izredno bogatega dogodka obsega predavanja, nagrade (tudi študentske), razstavo, izid revije Piranesi ter izmenjavo produkcije in znanja. Povezuje dežele Italijo, Avstrijo ter širši prostor Mediterana. Piranski dnevi so bili in ostajajo katalizator arhitekturnega znanja v tem delu sveta. Naslovna tema letošnjega srečanja je bila: Ali je arhitektura nevtralna?

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nastaja projekt Platforma rabljenih materialov. Gre za ponovno uporabo različnih začasnih konstrukcij, ki so bile del razstav, gledaliških scenografij ali drugih struktur in so po zaključku programa končale v skladiščih. Na predstavitvi so prikazali instalacijo Materiali, elementi, prototipi, ki je nastala med tritedensko delavnico študentov arhitekture pod mentorstvom gostujočih arhitektov Jureta Groharja in Matica Vrabiča. Projekt Platforma rabljenih materialov, ki ga izvaja Ministrstvo za kulturo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, bo za uporabnike zaživel spomladi 2026.

CoFestival letos raziskuje, kako so naša telesa vselej del nečesa večjega, v čemer je tudi moč plesa, in poudarja družbeno-skupnostno dimenzijo sodobnega plesa. 14. mednarodni festival sodobnega plesa bo med 21. in 28. novembrom na šestih prizoriščih v Ljubljani predstavil mednarodni program, ki združuje vrhunske umetnike, sveže koreografske pristope ter bogat spremljevalni program dogodkov, pogovorov in druženj.

V galeriji DESSA je na ogled razstava K novim učnim prostorom, ki odpira vprašanja zasnove in oblikovanja učnih prostorov 21. stoletja. Predstavljene so učilnice iz različnih časovnih obdobij, ki prikazujejo zanimive rešitve za premik od starih k novim načinom poučevanja – od frontalnega pouka do različnih inovativnih pedagoških pristopov. Današnji čas ponovno postavlja stavbe osnovnih šol pred velike izzive.Kot kažejo zgledi iz tujine, bodo učilnice, namenjene frontalnemu poučevanju, kmalu nadomestili novi prostorski koncepti.Razstava je nastala v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo, pod mentorstvom Mitje Zorca in Mojce Gregorski.

Frida je barvit, živahen plesno-vizualen portret svetovno znane mehiške slikarke Fride Kahlo. Celovečerni balet na odru SNG Maribor je s tamkajšnjim baletnim ansamblom in v koprodukciji z Opero Wroclov na Poljskem pripravila mednarodno priznana koreografinja Annabelle Lopez Ochoa s svojo ekipo.

Regenerativen, vključujoč način ukvarjanja s prostorom, ki ne izčrpava okolja, ampak temelji na zdravih materialih, spreminja razumevanje arhitekture. V stavbah iz strupenih materialov dihamo strupen zrak. Pod najvišjim dimnikom v Evropi smo se o zdravi, nestrupeni arhitekturi, ki zahteva premik v kulturi in razumevanju načina, kako gradimo, pogovarjali z arhitektko, raziskovalko in vizionarko na področju zdrave gradnje profesorico iz New Yorka Alison Mears, nemško arhitektko in ekologinjo Leilo Behjat ter zagovornico zdravih materialov in novega evropskega Bauhausa Trboveljčanko Petro Marinko.

Novogoriški EPIC gosti razstavo pordenonskega Cinemazero z naslovom Osamljenost desnega krila. Gre za fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Prav 2. novembra je minilo 50 let od nepojasnjenega umora tega lucidnega, a v tistem času za številne neprijetnega intelektualca, ki je leto svojega otroštva preživel tudi v Idriji.

Drama SNG Ljubljana nadaljuje sezono v znamenju Iger moči s premiero tragedije Williama Shakespearja Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija. Veliko delo svetovne klasike je Shakespeare napisal v začetku 17. stoletja, v obdobju, ki je bilo – prav tako kot današnje – čas sprememb – prehod med umirajočim starim svetom in negotovo prihodnostjo, ki sta se zdela radikalno drugačna. ŠKUC Gledališče in 3. program Radia Slovenija – program ARS pa bosta v naravi ob Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorila predstavo z naslovom Moja skrivnost v režiji Saške Rakef. Predstava za otroke in njihove starše želi prikazati lepoto in moč prijateljstva. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

V dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma je Slavoj Žižek predstavil svojo novo knjigo Nebesa v razsulu. Gre za prevod dela Heaven in Disorder, ki je v izvirniku izšlo v angleščini ob koncu pandemije covida-19, zdaj pa ga je v slovenskem prevodu izdala Cankarjeva založba. Knjiga prinaša Žižkov značilni spoj filozofske ostrine, kulturne analize in politične provokacije ter razgalja protislovja sodobnega sveta, v katerem se nebesni red razkraja v nered, ki pa morda vendarle skriva novo možnost. Tudi predstavitev je minila v Žižkovem slogu: v dvorano je aktivno vnašal nered, ponekod tudi ogorčenje, ki pa ga je, kot vedno, ko govorimo o največjem slovenskem in enem izmed največjih svetovnih filozofov, polna dvorana pričakovala.Avtor fotografije: Saša Kovačič

Na kakovostno žanrsko kriminalno branje opozarja nov festival Krimifest, ki v središče postavlja vrhunske slovenske avtorje tega žanra in njihove najnovejše kriminalke oziroma načrte zanje. Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo literarni festival Krimifest med 6. in 9. novembrom združil napetost kriminalk s strokovnim in družabnim dogajanjem. Podelili bodo tudi nagrado pila za najboljšo kriminalko in nagrado za najboljšo kratko krimi zgodbo.

Se še spomnite Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje? To so ilustrirani liki Mikija Mustra, slovenskega ilustratorja in striparja, ki bi 22. novembra praznoval svoj 100. rojstni dan. V Mestnem muzeju Ljubljana so mu posvetili razstavo Miki Muster, njegov rojstni dan pa bodo obeležili tudi v Narodni univerzitetni knjižnici. Mustrov svet je bil pisan, duhovit in poln domišljije; prav tak, kot je bil on sam. In kot se ga spominja njegov sin Miklavž Muster.

Letošnji Festival slovenskega filma se odvija tudi v znamenju 120-letnice slovenskega filma. Ob tem so pripravili projekcijo filma Po isti poti se ne vračaj Jožeta Babiča iz leta 1965, ki je bil tudi prvi film, v katerem je igrala Miranda Caharija. Nastopala je v vlogi Lenke. Foto: Primorski dnevnik

Skriti ljudje je pravljična dramedija o novih začetkih in nepričakovanih prijateljstvih, ki nam lahko pomagajo najti svoje mesto pod soncem – tudi če moramo za to prepotovati 4.000 kilometrov. Gostimo režiserja Miho Hočevarja ter igralca Blaža Šefa ter Luko Marčetiča.

Poljsko-slovenska koreografinja in plesalka Magdalena Reiter nadaljuje svoj avtorski opus z naslovom Povečava s koreografsko instalacijo Brez naslova. Uprizoritev na stičišču plesa in avdiovizualnih medijev bo premierno postavljena v sredo, 22. oktobra, v arhitekturi Stare mestne elektrarne. Rez je naslov najnovejše predstave mednarodne plesne skupine En–Knap Group. Uprizoritev, ki bo v Španskih borcih v Ljubljani premierno na ogled v četrtek, 23. oktobra, z En–Knap Group prvič ustvarja madžarska plesalka in koreografinja Rita Góbi. V predstavi Spolzka tla, ki je del večletnega ustvarjalnega opusa režiserja in koreografa Matjaža Fariča ter hkrati nadaljevanje predstave Nezaželeni, sodeluje večje število ustvarjalcev. Premiera predstave Spolzka tla v produkciji Zavoda Flota in Cankarjevega doma bo v soboto, 25. oktobra, na odru Linhartove dvorane.

Mednarodni filmski festival Kinotrip je v prvi vrsti skupnost. Skupnost, ki jo povezuje ljubezen do filma in kina in v kateri starost ni skupni imenovalec, čeprav festival ustvarjajo mladi za mlade. Je skupnost, ki letos praznuje 10. obletnico in ki vabi, da se ji pridružite tudi vi. Koliko ste stari ni pomembno.

Če ste za dobro kriminalko so pri založbi Pivec obogatili ponudbo knjig za odrasle s tremi kriminalnimi romani. Vohunska kriminalka Vrij Mihe Lamprehta je prvi roman nekdanjega novinarja, dopisnika, direktorja našega radia in alpinista. Vrij je fikcija, ki jo postavil v "neslovensko okolje, recimo mednarodno okolje'', s prepletom naključij, zgodb iz preteklosti, aktualnih dogodkov, političnih in gospodarskih spletk, vohunskih dejavnosti in razkritih skrivnosti. Komik, televizijski voditelj, pisatelj, podkaster in skladatelj Jure Godler po seriji vohunskih avantur s pridihom humorja zdaj piše detektivke v slogu ''whodunit - kdo je storilec''. Naslov prvega dela nove serije detektivskih primerov Hermana Arha je Mrtvi kot. Danica Ozvaldič, ki jo je pisanje ves čas spremljalo ob poslovni poti, pa je po pesniški zbirki in biografskem romanu napisala roman Brez obraza, ki razkriva, kako globoko lahko sežejo lovke digitalnih skupin, ki izkoriščajo ranljivost mladih. Foto: Renate Rugelj

Čezmejni filmski festival Poklon viziji, ki ga vsako leto organizira goriški Kinoatelje in se tradicionalno odvija oktobra v somestju Nove Gorice in Gorice, je letos uvrščen v osrednji program Evropske prestolnice kulture. Vsako leto podelijo tudi nagrado Darka Bratine, ustanovitelja Kinoateljeja, ki je tesno povezana z dvojno kulturo, vpeto med vzhod in zahod. Letošnja izdaja festivala prinaša še posebej bogat program: projekcije pod zvezdami Kino Soča, dogodke za mlade Kinomagnet, publikacijo Vzhod/Zahod – meja skozi film in zgodovino ter Naš vsakdanji kino, svežo produkcijo kratkih filmov dijakov in študentov z različnih akademij.

Na Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah je letos, v začetku oktobra, že četrtič potekala Umetniška kolonija in se zaključila z razstavo v Žički kartuziji. Umetniška vodja kolonije Tina Konec je povabila šest slovenskih umetnic in umetnikov mlajše in srednje generacije. Letos so skupaj ustvarjali: Miha Artnak, Lea Culetto, Nina Čelhar, Miha Perne, Sara Rman in Neja Tomšič.