Labirinti sveta

Živahno diplomatsko dogajanje, povezano z reševanjem ukrajinskega konflikta, še ni prineslo otipljivih rezultatov. Evropska unija je želela za financiranje Ukrajine uporabiti ruska sredstva, na koncu so voditelji našli drugačno rešitev. Ameriški predsednik Trump je prepričan, da je konec ukrajinske vojne blizu, hkrati grozi z vojaško intervencijo v Venezueli. V Bruslju pa so se na protestnem shodu zbrali kmetje iz vse Evrope, zaskrbljeni nad svojo prihodnostjo. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Ljudje v Evropi in drugje po svetu nekoliko romantično gledamo na politiko. Tako na primer napoved o zmanjšanju ameriških sil na evropskih tleh vidimo kot otroci, ki jim starši pri tridesetih letih povedo, naj sami poskrbijo zase. A realnost nikoli ni bila taka. Amerika je vedno gledala na svoje interese, naša naloga pa je, da znamo oceniti, koliko se naši interesi ujemajo z njenimi. V Labirintih sveta bomo govorili o ameriški varnostni strategiji, ki je s Trumpovo administracijo drugačna kot v času njegovih predhodnikov. Tudi v njej je nekaj romantike, ki pa jo je sprejem obrambnega svežnja postavil na realna tla.

Teden mineva v znamenju bolj ali manj iskrenih prizadevanj za mir v Ukrajini. Sestanki v Moskvi, na Floridi in v Bruslju za zdaj ne prinašajo miru, dajejo pa vtis, da se vse strani v sporu zavedajo, da se vojna ne bo končala na bojiščih. Kljub temu bi bilo zelo težko oceniti, da si v Moskvi dejansko prizadevajo za mir, še posebej v luči stališč ruskega predsednika, da je pripravljen tudi na vojno z Evropo, če bi bilo to potrebno. Vojna je beseda, ki je v zraku tudi pri Trumpovem ravnanju glede Venezuele, vojna pa je še naprej tudi očitno naravno stanje za Palestince. Čeprav naj bi v Gazi veljalo premirje, miru ni. Po labirintih sveta vas bo ta teden popeljal Matjaž Trošt.

Je po skoraj 4 letih vojne v Ukrajini na vidiku mir? Združene države Amerike si močno prizadevajo zbližati sicer precej različna stališča Moskve in Kijeva, ki se zdijo na trenutke povsem nezdružljiva. Bo še en mirovni poskus vnovič padel v vodo? Tako kot za Palestince v Gazi mirovni sporazum pomeni nočno moro in ne prekinitve ognja. O tem in drugih mednarodnih dogodkih iztekajočega se tedna več v tokratnih Labirintih sveta.

V tednu relativnega zatišja je pod površjem še naprej brbotalo. Kar večinoma ni dober znak. Ob novih smrtonosnih napadih Rusije na Ukrajino so se razširile informacije, da ZDA in Rusija poskušata za hrbtom Evrope in Ukrajine doseči dogovor o miru. Ameriški predsednik ima rad hitre rešitve, tudi če se izkaže, da niso najbolj učinkovite. Zato ni jasno, kako bo ta pristop deloval glede objave dosjejev Epstein, ki bi lahko zamajali tla pod nogami marsikomu v ameriški eliti. Medtem pa prav tako pomembne teme kot sta podnebna konferenca v Braziliji in grozljivo dogajanje v Sudanu dosežejo le naša ušesa, možganov pa ne, kaj šele, da bi v zvezi s tem resno ukrepali.

V ponedeljek 10. 11. se je v brazilskem mestu Belem začela 30. podnebna konferenca OZN. Svet še ni našel načina, kako učinkovito zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Tudi prehod na čistejša goriva in tehnologije poteka zelo počasi. Filipine je medtem prizadel še en zelo močan tajfun. Ko tega ne dela narava, si škodimo sami: v Sudanu je huda kriza beguncev, ki so pribežali z vojnih območij.

Minilo je eno leto od druge izvolitve Donalda Trumpa v Belo hišo. Obletnica je bila za predsednika bolj grenka, saj so jo med drugim pospremile demokratske volilne zmage na županskih volitvah v New Yorku ter na guvernerskih volitvah v Virginiji in Ne Jerseyju. Evropska unija se po večletnem zatišju utegne širiti v naslednjih petih letih. Najbolje kaže Črni Gori, Srbija si je tokrat iz Bruslja prislužila zelo jasne kritike. Ukrajina in Moldavija naj bi bili do konca leta pripravljeni na začetek pogajanj o članstvu o vseh sklopih. Kako naj bi bilo videti morebitno članstvo držav, ki nimata pod nadzorom celotnega svojega ozemlja in dele teh ozemelj obvladuje Rusija, ni povsem jasno. Ob tem, da so tudi ameriški poskusi umirjanja ruske agresije nad Ukrajino potihnili. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Medtem ko Donald Trump ruši del Bele hiše, da si bo tam uredil banketno dvorano, so se na ulice ameriških mest zgrnili milijoni protestnikov, ki niso zadovoljni z njegovimi potezami. V tem tednu je med drugim venezuelskemu samodržcu Meduru zagrozil z vojaškim posredovanjem, v napadih na ladje v Karibskem morju pa je umrlo več deset ljudi. Ukrajina za zdaj ne bo dobila izstrelkov tomahawk, Putin pa je ostal brez napovedanega srečanja v Budimpešti. Je pa Viktor Orban začel kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami. Za kratek čas je bila na radarju mednarodne javnosti tudi Slovenija, v Portorožu so se namreč zbrali voditelji sredozemskih držav Evropske unije. Francoski predsednik je ostal dan dlje, italijanska premierka pa se je Sloveniji tudi tokrat izognila.

Trump in Netanjahu sta po dveh letih intenzivnega ubijanja in uničevanja razglasila mir v Gazi. Kaj to pomeni? Bodo Palestinci zdaj bežali pred gradbenimi stroji, tako kot prej pred tanki? Se bodo začasno ali za stalno izselili iz Gaze? Zanimivo je, da mednarodna elita to pripravljena plačati, a tudi pobrati koristi. Trump se je pohvalil, da je ustavil 8 vojn, le tiste v Ukrajini, ni ustavil. Je to posledica dejstva, da se svet na novo deli na interesna območja? Bo meja med vzhodom in zahodom potekala po balkanskih mejah, ki še niso dokončno določene? Kako potem takem ohranimo mir v našem sosedstvu?

Ob drugi obletnici Hamasovega napada na Izrael sta sovražni strani vendarle sprejeli prvo fazo mirovnega načrta. Tako v Izraelu kot v Gazi je zavladal previdni optimizem, da bo orožje vendarle utihnilo ter da bodo izraelski talci in palestinski zaporniki kmalu izpuščeni. Konca spopadov še vedno ni videti v Ukrajini, kjer se nadaljujejo medsebojno obstreljevanje in napadi z brepilotnimi letalniki. Pogledali bomo tudi v Francijo, kjer jim nikakor ne uspe sestaviti stabilne vlade.

»Čas še ni zrel za to,« še vedno trdijo nekateri voditelji držav, ko gre za vprašanje priznanja Palestine. Vendar v vse kaže na to, da je v resnici že veliko prepozno. Med gradniki države – ozemlje, prebivalstvo in suverenost – je Palestini ostalo le še prebivalstvo, a preganjano, sestradano in stisnjeno na ozka območja ozemlja. Izrael se na ta mednarodna priznanja ne ozira. Njegovi tanki vdirajo vse globlje v mesto Gaza, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa pravi, da palestinske države ne bo dopustil. Bomo res dopustili, da obvelja pravilo močnejšega?

Izraelska vlada se ne pusti motiti. Kljub temu, da je neodvisna preiskovalna komisija Sveta za človekove pravice Organizacije združenih narodov ugotovila, da Izrael nad Palestinci izvaja genocid, izraelska vojska nadaljuje pustošenje po palestinski enklavi. Gaza je pekel na zemlji in hkrati največja hiralnica na svetu. Čeprav ves svet v živo spremlja genocid nad tamkajšnjim prebivalstvom, po dveh letih mednarodni akterji še vedno omahujejo s sankcijami zoper Izrael. Zato ni presenetljivo, da ob molku in sprenevedanju pri tako odločnem odmiku od civilizacijskih norm, človeštvo tone v anarhijo, brezvladje, kaos – svet brez pravil. Svet, v katerem pravila na novo določa politična moč, podkrepljena z vojaško silo. Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi.

Izrael je ta teden z napadom na pogajalsko skupino Hamasa v Katarju še dodatno zamajal mednarodno pravo, ki ga ta država razume popolnoma selektivno. Nad Poljsko je poletela množica ruskih dronov, medtem ko se članice Evropske unije v svojem tradicionalnem nestrinjanju vse bolj zavedajo svoje dejanske politične in vojaške nevplivnosti in odvisnosti od še ene ignorantke mednarodnega prava - Združenih držav Amerike.

V Gazi so razmere zaradi napadov izraelske vojske še vedno grozljive. O tem so govorili tudi na Blejskem strateškem forumu. Ter o vojni v Ukrajini, oboroževanju Evrope.. Kitajska je z veliko slovesnostjo proslavila uradni konec druge svetovne vojne. Na tribuni so prvič skupaj stali voditelji Kitajske, Rusije in Severne Koreje. Svet, ki že tako trpi zaradi vojn in propadanja okolja, pa sta prizadeli še naravni nesreči: potres v Afganistanu in zemeljski plaz v Darfurju

Severna polobla se počasi poslavlja od poletja; slovo je polno tveganj in skrbi o tem, kaj prinašata jesen in zima. Nedavni sestanek predsednikov ZDA in Rusije Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski ni prinesel napredka na poti k miru. Izraelska vlada še naprej načrtuje obsežnejši vstop v Gazo, ta teden je v protiterorističnem napadu, kot ga imenuje, na bolnišnico Naser, ubila vsaj 20 ljudi, med temi 5 novinarjev. Franciji se obeta nova politična kriza, potem ko je francoski premier Francois Bayrou napovedal glasovanje o zaupnici. Bayrou vodi manjšinsko vlado, pripravil je varčevalni proračun, ki mu nasprotujejo tako na levici kot na desnici. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Nedavni pogovori med ameriškim predsednikom Trumpom in njegovim ruskim kolegom Putinom na Aljaski so prinesli nekaj upanja, da se vendarle bliža konec vojne na vzhodu Evrope. Kljub okrepljeni diplomatski dejavnosti pa je za zdaj pri reševanju ukrajinskega konflikta več vprašanj kot odgovorov. Pogledali bomo tudi na Bližnji vzhod, kjer je izraelska vojska sprožila ofenzivo za zavzetje mesta Gaza. Hkrati so izraelske oblasti odobrile načrte za gradnjo novih judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Kje so meje potrpljenja mednarodne skupnosti? Tudi o tem v Labirintih sveta.

Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo. Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo.

Čeprav so podnebne spremembe posledica skupnih izpustov toplogrednih plinov na Zemlji, pa je znanstveno mogoče izračunati prispevke posameznih držav, tako zgodovinsko kot v sedanjem trenutku. Države so pravno zavezane podpisanim mednarodnim sporazumom – od okvirne konvencije o podnebnih spremembah in kjotskega protokola do pariškega sporazuma –, kar pomeni, da so pravno zavezane tudi izvajati ukrepe za zmanjševanje izpustov. Nespoštovanje teh obveznosti pa je kršitev, ki je lahko podlaga tudi za odškodnine. Tako je v svojem prelomnem mnenju soglasno odločilo Meddržavno sodišče v Haagu in s tem tlakovalo pot za uveljavljanje vsaj nekaj podnebne pravičnosti v svetu, ki se od posledic podnebne krize, vojn in genocidnih politik obrača stran.

Evropsko unijo čaka v mednarodni politiki težka izbira med svojo civilizacijsko dediščino in partikularnimi interesi posameznih držav. Gaza, kjer Izrael pred očmi svetovne javnosti izvaja genocid nad palestinskim prebivalstvom, ostaja epicenter moralne dileme, Ukrajina, ki se že tri leta sooča z rusko agresijo, pa test kolektivne odpornosti Zahodne skupnosti. Čeprav Evropska unija občasno zna sankcionirati na kršiteljice človekovih pravic, kar dokazuje 18 paketov sankcij zoper Rusijo, pa za sankcije proti Izraelu, ki izvaja genocid v Gazi, ni politične volje. Na obeh največjih žariščih našega časa se dogovor o končanju vojne vztrajno izmika, v strahu pred novimi oboroženimi konflikti pa se svet pospešeno oborožuje in dviguje rekordne obrambne izdatke.

Svet se še naprej vrti z neverjetno hitrostjo. Igro vodi Donald Trump, ki ima kot žongler v cirkusu hkrati v rokah več krogel, njegovo reševanje svetovnih problemov pa se istočasno zdi kot podtikanje požarov. Na osi boja svetovnih sil se je v tem tednu večkrat znašla tudi Slovenija, ki z napovedmi referendumov o Natu lahko postane poligon za preizkušanje trdnosti zavezništva. Poleg tega je posebna odposlanka Združenih narodov za palestinska ozemlja Francesca Albanese prav med obiskom pri nas postala tarča sankcij Združenih držav Amerike.