Mi v odnosih

Tokrat bomo izvedeli kaj več o pomenu konteksta ali sobesedila, v primeru travme gre za okoliščine. Zakaj so okoliščine tako pomembne? Dve osebi lahko doživita isti dogodek na različne načine. Ne gre pozabiti, da ima genetika tudi svojo vlogo pri doživljanju travme. Podobno kot so za naše telo pomembne potrebe po hrani in vodi, so pomembne tudi čustvene potrebe. Ne gre toliko za preživetje, ampak za zdravo življenje. Od tega je odvisna naša psihična odpornost, ko nas sicer težke stvari ne prizadenejo preveč. In to so pomembne okoliščine travme. Osnovne potrebe so potrebe po MEJAH, VARNOSTI in LJUBEZNI. MEJE se v odraslosti kažejo v sposobnosti odločanja. Če rečemo ne, to pomeni ne. To velja za vedenjske vzorce. Sami sebi lahko rečemo, da se ne bomo vedli na ta in ta način, in se odločimo na kakšen način se bomo vedli. Zdrave meje nam pomagajo graditi zdrave odnose. Podobno kot poznamo fizične meje, poznamo psihične meje. VARNOST Dojenček se ob umirjenem živčnem sistemu svojih skrbnikov umiri. Temu rečemo regulacija. Kadar tega ni, se ne naučimo kako naj se samoreguliramo. Iz okolja dobimo veliko dražljajev, na katere se samo odzivamo, ne da bi znali umirjeno odgovoriti na te izzive. Lahko se nam zgodijo različne stvari, samo se lahko vedno znova sočutno vrnemo v notranje ravnotežje in mir. LJUBEZEN Skrbniki so na razpolago, se odzivajo, odgovarjajo na naše potrebe. Ne gre za to, da bi otrok vladal domu, ampak za sočutno ravnanje z otrokom. Brez tega otrok ne dobi občutka, da je ljubljen. Odnos skrbnikov do nas v otroštvu pomembno vpliva na to, kakšen odnos bomo imeli do sebe v odraslosti. Kadar ravnamo s sabo grobo ali smo na kakršenkoli način do sebe neizprosni, se lahko vprašamo kako so ravnali z nami v otroštvu. Starši, ki so odraščali v povojnem času, so doživljali veliko discipliniranja, ampak ni bilo dovolj prostora za odnose, v katerih bi se počutili ljubljene. Te tri potrebe določajo kako se odzivamo na dogodke in kakšen odnos imamo do sebe. S temi uresničenimi potrebami smo psihično odporni. O temi psihične odpornosti lahko prisluhnemo petim epizodam podkasta v letu 2022. Če bi želeli več vedeti o tem, kaj je psihična odpornost in kako jo okrepiti, bi vam znalo poslušanje teh epizod priti. Te povezave so zapisane v prispevku na spletni strani. Odpornost I: Okrepimo svoje telo Odpornost II: Sočutje do sebe in čuječnost Odpornost III: Obremenjujoče izkušnje v otroštvu Odpornost IV.: Travma in odpornost Odpornost V: Pozitivna psihologija in sreča Kot odrasli nismo več odvisni od drugih podobno kot smo v otroštvu, in se lahko naučimo negovati te vire in sposobnosti v sebi. To je ena od pridobitev, kadar začnemo razvozlavati travmo. Zaživimo lahko svoj potencial, in nas pretekle travme ne omejujejo več. Vzemimo si čas za osebno delo. Ustavili se bomo ob nekaj vprašanjih, ki so povezana z osnovnimi čustvenimi potrebami.  ... V otroštvu smo odvisni od naših primarnih skrbnikov, ki bodo zadovoljili te naše potrebe. Kot odrasli se lahko naučimo, kako to narediti sami in tudi kako naj se prepustimo drugim, ko dovolimo, da nam pridejo naproti. Pripravila: s. Polonca Majcenovič Glasba: ⁠The First Rays Of The Sun⁠⁠⁠Peaceful garden Youngmin, Serenity

Vsebina treh podkastov, ki jim bomo prisluhnili v pomladnem času leta 2023 bo travma. Razlog za poglobitev te teme in tudi izhodišča, ob katerih razmišljam, so spletna predavanja Alexa Howarda, v katerih mi je na zelo razumljiv način približal travmo in njene posledice. Za obravnavanje travme je navedel nekaj razlogov in sicer je želel travmi odvzeti sloves nečesa mističnega ali z drugimi besedami demistificirati travmo. Drugi razlog je, da bi razumeli svoje travme. Tretji, da bi bili do travmatične izkušnje bolj sočutni in empatični. Kot četrto je želel prikazati poti do ozdravljenja travme. Kaj sploh je travma? Najprej poskušajmo poimenovati kakšno od naših osebnih travm, ki smo jih doživeli. Z medicinskega stališča gre pri travmi za težke dogodke, kot so npr. nesreče, bolezni … Na splošno je travma nekaj, kar preseže naše sposobnosti, da bi dojeli kaj se dogaja, in tega zato ne zmoremo sprejeti. Pri tem gre za različne travme na različnih ravneh življenja. Katera travma je hujša: telesna ali duševna? Je huje, če nam kdo primaže klofuto ali je huje, če nas kdo psihično razvrednoti? Težko primerjamo, vsaka travma boli. In to je tudi zelo preprosta in razumljiva opredelitev travme: bolečina. Lahko, da čutimo telesno varnost, a to še ne pomeni, da čutimo tudi čustveno varnost. Žal se lahko na travmatične izkušnje tako navadimo, da jih več nimamo za travmatične. Takrat so nekje tiho v nas in tam počivajo ali pa bolj ali manj močno vplivajo na naše življenje. Začetne črke angleške besede ECHO, kar pomeni ODMEV, tvorijo štiri pomembne točke travme. 1.       E -  events – dogodki: Zanemarjanje, nasilje, tudi manj očitno, ki se nam sploh ne zdi pomembno. Lahko so enkratni ali večkratni, ponavljajoči. 2.       C- context -kontekst: Dva človeka lahko doživita enak dogodek, a ga doživita drugače. Kako to? Imamo tri bistvene čustvene potrebe: potrebo po mejah, varnosti in ljubezni. Pri pravi ljubezni ne gre samo za idejo, ampak je pomembno, da jočutimo. Če te potrebe niso zadovoljene, se s travmami težko soočamo. 3.       H - homeostatic shift – premik v ravnotežju: Zdrav odziv na stres se spremeni, ker se spremeni ravnotežje. 4.       O – outcomes - rezultati: Tesnoba, težave v odnosih, razpoloženju in zdravila, ki nam pomagajo doseči ravnotežje, ampak nas lahko pripeljejo do zasvojenosti. Največje trpljenje travme je, da je v preteklosti tako vplivala na nas, da v sedanjem trenutku vpliva na življenje. Eden od pogostih primerov je, kadar v svojem odraslem notranjem svetu zatiramo svoje potrebe, in se odzivamo samo na potrebe drugih. Kje smo se tega naučili? Smo se morda morali v otroštvu prilagoditi drugim, da smo lahko preživeli? Lahko, da je bilo res tako. Za dekodiranje ali dojemanje pomena travme moramo razumeti njen kontekst in videti posledice. Dogodki v otroštvu lahko namreč zelo odmevajo v našem odraslem življenju. V tem podkastu se bomo posvetili prvi črki besede odmev – echo, pri črki E, ali pri travmatičnih dogodkih. Najprej se za hip ustavimo ob t.i. Obremenjujočih izkušnjah v otroštvu. 17.000 prostovoljcev je sodelovalo v raziskavi, v kateri so želeli ugotoviti zakaj 50% udeležencev programa za hujšanje ne vztraja, da bi dosegli željene rezultate in shujšali. Pokazalo se je, da je od teh, ki so odnehali s programom, 28% doživelo telesno zlorabo, 21% spolno, 40% jih je imelo eno ali dve obremenjujoči izkušnji v otroštvu, 12,5% jih je imelo štiri ali več takšnih izkušenj. 6 takšnih izkušenj ali več je pomenilo 20% krajšo življenjsko dobo. O obremenjujočih izkušnjah v otroštvu smo že govorili v enem od podkastov z naslovom Odpornost in obremenjujoče izkušnje v otroštvu. Več na spletni strani Družinskega centra mir. Podkast sem pripravila s. Polonca Majcenovič, zakonska in družinska terapevtka. Glasba: The First Rays Of The Sun⁠ Peaceful garden

Kaj je skrb zase in zakaj je pomembna? V začetku vsakega novega leta je mogoče na spletu in v revijah prebirati o različnih zaobljubah. Koliko je šele želja v srcih posameznikov, ki hrepenijo po tem, da bi bili dobro in da bi bilo življenje samo dobro. Letos je mojo pozornost pritegnila tema o SKRBI ZASE. V tem podkastu se bomo zato ustavili kar pri njej, pa čeprav je od novega leta že kar daleč. V letu 2021 so ugotovili, da se je besedna zveza SKRB ZASE v Googlu več kot podvojila v primerjavi z letom 2015. Kako to? Je razlog epidemija, ki nas je doletela v začetku leta 2020? Najverjetneje. To so bili stresni trenutki in obdobja, česar marsikdo ni zdržal, in je iskal rešitve kako bi si pomagal. A ne gre samo za epidemijo, vsakdanje življenje je polno izzivov. Kadar kot terapevtka omenim svojim klientom v terapevtskem procesu skrb zase, je skoraj tipičen odziv klientov sram, še zlasti kadar razumejo skrb zase kot sebičnost. Ne gre za sebičnost, gre za to, da poskrbimo zase tako, da smo zdravi, da smo dobro, da lahko opravljamo svoje delo, pomagamo drugim in zanje skrbimo. Je to sebično?  Svetovna zdravstvena organizacija opredeli skrb zase kot sposobnost posameznikov, družin in skupnosti, da spodbujajo zdravje, preprečujejo bolezni, ohranjajo zdravje in da se soočajo z boleznijo in invalidnostjo s podporo ali brez podpore zdravstvenih delavcev. Po tej opredelitvi skrb zase vključuje vse, kar je povezano z našim telesnim zdravjem, zdravo prehrano, iskanjem medicinske pomoči, soočanjem s stresorji ter skrbimo za svoje lastno zdravje in dobro počutje. Skrb zase postaja pomembna tudi za širšo javnost, ne samo za področje zdravstva. Bolj poljudna opredelitev skrbi zase pove, da je to vse, kar naredimo zase, vse, kar nas neguje in hrani, kar nas sprošča in umirja. Lahko je kaj intelektualnega, duhovnega, praktičnega, lahko so običajna opravila. A potrebna je redna samorefleksija kako smo, kako se počutimo in kaj potrebujemo na telesnem, duševnem in duhovnem področju. Nekaterim pride skrb zase prav, ker se soočajo z zahtevnimi izzivi. Drugi si želijo skrbeti zase samo zato, da bi se počutili srečne. Skrb zase dojemamo vsak po svoje. Tudi spreminja se iz dneva v dan in iz enega življenjskega obdobja v drugo. Dragoceno je, kadar se znamo ustaviti in premisliti kje smo in kako smo. Redna skrb zase nam daje več možnosti, da se na vse, kar se zgodi v našem življenju odzivamo na zdrave in miren način. Koristi redne skrbi zase je veliko in so povezane s pozitivnimi zdravstvenimi rezultati, kot so npr. boljši odzivi na stres, krepkejši imunski sistem, povečana produktivnost, pa tudi višja samozavest. Zdaj nas čaka nekaj osebnega dela, ko bomo poskušali v sebi poiskati odgovore na vprašanja o tem kako skrbimo zase. Izhodišča, ob katerih bomo premišljevali, so vzeta iz različnih virov.  ... Veliko izzivov, kajne? Kako začeti, da se bo kaj spremenilo? Dobro je, da izberemo nekaj, kar nas veseli in da to ni velik zalogaj. Nekaj preprostega, kar nas ne obremenjuje. O svojem trudu povemo komu od svojih najbližjih, da nas bodo v tem podprli in nas kdaj tudi vprašali kako nam gre. Bodi dovolj za tokrat! Podkastu Družinskega centra mir boste lahko ponovno prisluhnili nekje sredi marca 2023. Do takrat nam lahko kaj napišete, nas vprašate ali predlagate temo podkasta, ki bi vas zanimala: info@dc-mir.si, zadeva podkast. Pripravila: s. Polonca Majcenovič Viri: What Is Self-Care and Why Is It So Important for Your Health? Self care inventory Glasba: First ray of sun Peaceful Garden

Tema podkasta je travma in odpornost. Kaj je travma? Kako nerešena travma vpliva na zmanjšano odpornost? Kako po travmi ponovno okrepimo odpornost? Kateri so dejavniki, da lahko ljudje gredo naprej? Kaj lahko naredimo sami? Kaj lahko naredimo zase, ko smo v stiski? Vsebino podkasta najdete na spletni strani Družinskega centra mir. Prosimo vas tudi, da po svojih zmožnostih donirate za naše sofinancirane programe in tako pomagate osebam, ki so v stiski, in ne morejo poravnati stroškov strokovne terapevtske obravnave. Spremljajte nas na spletni strani, Facebooku in Instagramu ter se naročite na podkast: Google Podcasts, Apple Podcasts, Spotify. Pripravila: s. Polonca Majcenovič Glasba: The First Rays Of The Sun

Kako odpustiti sebi s primerom kako odpustiti sebi, da smo prevarali moža ali ženo? Več si lahko preberete na spletni strani. Spremljajte nas na spletni strani, Facebooku in Instagramu ter se naročite na podkast. Pripravila: s. Polonca Majcenovič Glasba: The First Rays Of The Sun; http://pixabay.com/music/upbeat-the-first-rays-of-the-sun-12003/ Lived Years; http://pixabay.com/music/modern-classical-lived-years-14022/

V prvi epizodi podkasta Mi v odnosih, ki ga bomo pripravljale zakonske in družinske terapevtke v Družinskem centru mir, Kristina Šumak predstavi vsebino, delo in vse drugo, kar je potrebno vedeti pred vključitvijo v delavnico za krepitev duševnega zdravja z naslovom Spremembe. Kakšen pomen ima sprejemanje odločitev, da bomo nekaj v svojem življenju spremenilo, za naše duševno zdravje? Komu je delavnica namenjena? Čemu se udeleženci delavnice posvetijo? Kaj udeleženci pridobijo na takšni delavnici? Osnovne informacije o času srečanj, kraju in roku prijav. https://dc-mir.si/drugi-programi/spremembe/

Tema tega podkasta je navzočnost v sedanjem trenutku. Že prva misel ob tej temi, nam lahko kar prikliče željo: “Ko bi le to znali!” Samo ali ni to čuječnosti? V podkastu boste slišali, prvič ali ponovno: - Kaj je čuječnost? - O čuječnosti kot veščini v terapiji sprejemanja in predanosti - Kaj čuječnost ni: Ni religija .. Ni sprostitvena tehnika .. Ne izklopi našega uma in razmišljanja ... Ne ukine dajanja sodb ... Ne dela hitrih sprememb in popravil ... - Vaja čuječnosti  - In če smo doživeli travmo ali imamo posttravmatski stresni sindrom? Kaj storiti, kadar je telo nemirno? Kaj storiti, kadar smo raztreseni? In kadar smo nezadovoljni s svojim načinom zavedanja sedanjega trenutka? Obstaja tudi neformalna čuječnost. Zakaj je čuječnost tako pomembna? Zakaj je sočutje bistveno? Zavedanje sedanjega trenutka je zelo pomembno. Zaradi tega ne zanikamo preteklosti in nismo brezbrižni do prihodnosti. V sedanjem trenutku, z aktualnimi mislimi, sami ustvarjamo spomine na preteklost, pa tudi predvidevanja kako bo v prihodnje. Od preteklosti se tako učimo, prihodnost načrtujemo, vse pa se dogaja zdaj. Polonca Majcenovič Viri

Kaj boste lahko slišali v 17. epizodi podkasta Mi v odnosih? Na vrsti je tretji del serije vsebin o terapiji sprejemanja in predanosti. Za boljše razumevanje in spremljanje priporočamo poslušanje 15. in 16. epizode. V drugem podkastu na to temo smo se posvetili procesu fuzije ali zlitja. Od zadnjega podkasta je minilo že kar veliko časa pravzaprav točno eno leto. Drugi proces odprtosti je sprejemanje, ki je v tem, da dovolimo svojim izkušnjam, da se zgodijo. Ničemur se nam ni treba izogniti, ničesar zanikati ali potlačiti. Najprej se ustavimo ob svojem razumevanju sprejemanja. Ali to pomeni, da se nečemu odrečemo, ali se vdamo?Resničnost ni tisto, kar mi mislimo, da bi moralo biti ali si želimo, da bi bilo, a v resnici ni.  Sprejemanje je tudi prvi korak na poti do spremembe. Šele, ko vidimo resničnost, se lahko odločimo za naslednje korake. Sprejemanje drugih in njihove drugačnosti je še posebej velik izziv. Pomislimo na ljudi, s katerimi živimo ali so nam blizu na takšen ali drugačen način. Pomislimo - kako bi bilo, če bi jih sprejeli? To nikakor ne pomeni, da v vsakem primeru sprejmemo kakšne zlorabe ali neprimeren odnos do nas. Osebo sprejmemo na globlji ravni, kar pa nam hkrati pomaga postaviti meje. Naredimo vajo: Najprej se zazrimo vase: katere misli nas obremenjujejo? S čim se borimo? S katerimi mislimi, občutki, čustvi, spomini, zamerami, bolečinami …?  Po tem poglejmo ali je to s čimer se borimo nekaj zunanjega, kot so npr. medosebni konflikti, ali gre za nekaj notranjega, kot je npr. utrujenost ali občutki ponižanja. IZOGIBANJE Včasih je tudi izogibanje na mestu. Izogibanje je problematično, kadar nas odvrača od tega, da bi šli po poti do svojih ciljev. Odlaganje dela, ki ga imamo postane problematično, kadar nam zaradi tega grozi, da bomo izgubili službo. SOČUTJE DO SEBE Ko začnemo sprejemati, čemur smo se doslej izogibali, je zmeraj težko. Na dan pridejo zahtevna občutja, s katerimi se soočimo. Bolečini bi se želeli vsi izogniti, samo kadar gre za notranjo bolečino je daljnoročno bolje, da jo začnemo s sočutjem sprejemati. Kaj bi bilo sočutje do sebe? Do sebe smo sočutni, kadar imamo do sebe odnos kot bi ga imeli do najboljšega prijatelja, ki je v stiski. Recimo, da nam prijatelj pove, da doživlja osamljenost. Kako bi pristopili? Običajno s prijaznostjo in podporo, tudi objemom. Najverjetneje mu ne bi rekli, da naj pozabi ali preboli ali naj kaj spije in gre naprej. Tudi sebi ne bi rekli kaj podobnega, ker vemo, da ne deluje.  KROG IZOGIBANJA TEŽKA IZKUŠNJA: A. Nekakšna težka čustva (npr. dolgčas, osamljenost, izguba, občutki neustreznosti , krivda, sram) B. Intenzivni ali težki fizični občutki (npr. tesnoba, bitje srca, mravljinčenje, otrplost, zasoplost) NAČIN IZOGIBANJA A. Neka vrsta motenj (npr. televizija, glasba, branje, računalniške ali video igrice, delo) B. Izogibanje ljudem, krajem ali stvarem (npr. odlašanje z delom ali pomembnimi nalogami, ne odhod v trgovino ali nakupovalno središče zaradi gneče, nič zmenkov) PODROČJA MOŽNIH POSLEDIC A. Izobraževanje/zaposlitev B. Intimni odnosi Kakšne so naše izkušnje izogibanja? Napišimo jih.  BISTVO JE, DA SVOJO BOLEČINO DOŽIVIMO, NE USTAVIMO.  S svojimi težkimi občutji vzpostavimo stik. Doživimo, kar čutimo. Včasih jih spremeni že preprosto dejanje stika z njimi. Če smo do svojih težkih izkušenj prijazni, lahko postanejo manj težka, intenzivna ali boleča.

V prvem podkastu v seriji Terapija predanosti in sprejemanja (v nadaljevanju ACT), smo spoznavali odnose ACT. Tokrat se bomo posvetili enemu od procesov v ACT, fuziji. Pomen besede fuzija: 1m14s Opredelitev fuzije: “Kognitivna fuzija, oziroma krajše fuzija, je proces, pri katerem se ljudje zlivamo z lastnimi mislimi. Tako tesno smo povezani z njimi, da ne ločimo več med nami, ki razmišljamo, in mislimi, o katerih razmišljamo” (Harris, 2009). Načini fuzije z mislimi: 2m53s S svojimi misli se lahko sčasoma zlijemo do te mere, da ne zmoremo več zaznati, da so to samo misli, ne pa tudi resničnost. Načini zlitja s svojimi mislimi so lahko različni. Lahko, da gre za: pravila: V tem primeru uporabljamo besede “moram”, “ne smem”, “če bi, potem bi”.  vzroki: V tem primeru iščemo, in tudi najdemo, razloge zakaj nečesa ne moremo. Razlog, da ne naredimo spremembe v svojem življenju na bolje, je lahko, da smo leni, nesposobni, preveč poškodovani zaradi travmatične preteklosti in še veliko tem podobnih. sodbe: “Želim, da ravnate z mano, kot da sem nesposoben, ker takšen tudi sem - nesposoben.” Na podlagi sodb, ki jih imamo, bi morali npr. drugi ravnati z nami. preteklost in prihodnost: preteklost nas lahko obremenjuje s tesnobo, prihodnosti se lahko bojimo. V vsakem primeru pa nismo v sedanjem trenutku, saj zaradi fuzije z mislimi o preteklosti in/ali prihodnost, ne moremo uresničevati svojih vrednot v tem trenutku. jaz: O sebi ustvarimo svoje zgodbe. Kadar je npr. naša zgodba o sebi, da smo strogi in nepopustljivi, si težko zamislimo, da bi si želeli biti prijazni, dobri in ljubeči. Vaja (ob glasbi) Poimenovanje, ki nam bo pomagala poimenovati naše misli in videti kako vplivajo na naše življenje: 5min45s Zakaj se z zlijemo svojimi mislimi? Zgodbe, ki jih ustvarjamo, nam lahko pomagajo. Recimo, da rešujemo kakšen problem ali načrtujemo svojo prihodnost. Takrat zelo potrebujemo premislek in iskanje načina kako kaj izpeljati. V teh primerih so nam zgodbe v blagoslov. Lahko pa ustvarimo zgodbe, ki nam nikakor niso v dobro. Recimo, da smo imeli pri dogovarjanju z zakoncem glede dopusta lani slabo izkušnjo. Nikakor se ni strinjal z našimi željami, da bi preživeli kot družina del dopusta v hribih. Po razlogih zakaj ne  niti vprašali nismo, ker je bil konflikt prehud, umirjen pogovor pa ni bil mogoč. Letos nas že ob misli, da nas čaka dopust, preletavajo misli, da pogovora sploh ne bomo začeli, ker bo zagotovo šlo spet vse narobe. Lahko da celo razmišljamo, da je bolje ne iti na dopust kot ponovno tvegati, da se bomo prepirali kot smo se pred enim letom. Normalno je, da imamo svoje zgodbe, a zaplete se, kadar postanejo te zgodbe naša resničnost, čeprav dejansko to ni. Kadar smo zelo zliti s svojimi mislimi, se tega običajno sploh ne zavedamo. Naše življenje je tako odvisno od teh naših zgodb, ki so lahko samo naše resničnosti. Če se vrnemo na primer dogovarjanja glede dopusta, lahko da niti pomislimo ne, da zakonca lanski konflikti sploh niso prizadeli ali da bomo tokrat zmogli drugačen, mogoče bolj blag način predstavljanja svojih želja glede dopustovanja.  Od svojih misli se najprej nekoliko oddaljimo, da bi lahko dobili bolj jasno in objektivno sliko dogajanja. Z opazovanjem miselnih procesov in zavedanje le- teh nam bo pomagalo, da bomo bolj prožni v svojem razmišljanju in vedenju. Druga vaja se imenuje Pogovor s svojim umom: 12min29s Donacije za sofinancirane programe. Viri: Reclaim Your Life: Acceptance and Commitment Therapy in 7 Weeks Terapija sprejemanja in predanosti: Čuječnost in psihološka fleksibilnost v psihoterapiji  Glasba: Endless

Posvetili se bomo izvoru terapije sprejemanja in predanosti, ki jo bomo v nadaljevanju imenovali kar z angleškimi kraticami ACT (Acceptance and Commitment Therapy). V pozni osemdesetih letih prejšnjega stoletja jo je razvijalo in tudi razvilo kar nekaj avtorjev. Pojmujemo jo kot del tretjega vala kongitivne terapije. Namen kognitivno vedenjske terapije je bil pomagati ljudem prepoznati in se soočiti s svojimi nezdravimi miselnimi vzorci. Na ta način bi lahko potem spremenili svoja čustva in misli ter razvili bolj zdrave načine vedenja. Ideja je, da naše misli vplivajo na naše razpoloženje. Če npr. razmišljamo, da nam je dolgčas in nihče ne želi biti naš  prijatelj, se bomo najverjetneje počutili potrte in nam ne bo do tega da bi se družili. Posledica bo, da se bomo počutili še slabše. Kadar razmišljamo bolj realistično, da nas sicer najverjetneje ne bo imel vsak rad, in da to še ne pomeni, da smo dolgočasni, se bomo počutili bolje. A misli ni zmeraj kar tako enostavno spremeniti. Zgodi se nam lahko celo, da se počutimo zelo nemočne, kadar misli ne moremo spremeniti, ali smo prepričani, da je z nami kaj narobe.  Sprejemanje je v takšnem primeru boljša pot. ACT se manj osredotoča na spreminjanje misli, osredotoči se na druge načine soočanja, in sicer na sprejemanje in čuječnost, da bi se povečala naša psihološka fleksibilnost. Psihološko fleksibilnost opredelimo kot zmožnost biti v sedanjem trenutku brez nepotrebnih obramb in hkrati vztrajati ali spremeniti vedenje v skladu z izbranimi vrednotami in trenutno situacijo.  Iz okolja sprejemamo sporočila, kako se moramo znebiti neprijetnih čustev. Najbolj pomembno je, da smo srečni. A prav ta sporočila povzročajo še večje trpljenje. Zato je v terapiji ACT proces sprejemanja nasproten procesu izogibanja. Neprijetnih občutkov nam ni treba potlačiti ali se jim izogniti. Na naše misli in zgodbe, ki jih spletemo v mislih, lahko pogledamo kot zgolj na misli, in ne absolutno resnico. Ni treba, da nas te misli ovirajo pri življenju v skladu z našimi vrednotami.  V pomoč pri razumevanju tega dogajanja nam je lahko metafora avtobusa. Ta nam pomaga razumeti povezanost misli, občutij in vedenja. Na avtobusu, ki ga vozimo, vstopajo različni potniki. Nekateri so prijetni, drugi manj ali sploh ne. Neprijetni so lahko npr.: sram, občutek manjvrednosti, prepričanje, da nismo dovolj dobri …Potnik Anksioznost nas lahko celo prepričuje, da nima ta naša vožnja nobenega smisla in da sploh ni varno. A potnike na avtobusu vozimo mi in ne potniki nas. Naučimo se lahko kako naj vozimo avtobus z različnimi potniki ali povedano drugače, kako naj se soočamo z mislimi, ki jih ne moremo spremeniti.  Na svoje neprijetne občutke torej lahko pogledamo z radovednostjo in sočutjem, z odprtostjo in neobsojanjem.  Še nekaj je pritegnilo mojo pozornost in sicer pogled na trpljenje. Ne moremo se mu izogniti, je del človeške izkušnje. Ampak hkrati lahko živimo življenje v polnosti. Ponovno je pomemben način soočenja. Tokrat, v tem uvodnem podkastu serije o ACT jih bomo le preleteli. Dva procesa odprtosti, ki omogočata sprejemanje in zavedanje izkušnje Prvi je defuzija. To je sposobnost, da stopimo korak nazaj in opazujemo svoje razmišljanje bolj kot to, da se vanj zapletemo ... Sprejemanje je v tem, da dovolimo svojim izkušnjam, da se zgodijo ... Naslednja dva procesa sta procesa usmerjene pozornosti. Sedanji trenutek je priložnost za to, da smo res navzoči v tem, kar se dogaja ... Jaz kot kontekst ali opazujoči jaz. Sebe opazujemo in smo tako opazovalci svojih misli ... Peti in šesti proces sta procesa udeleženosti.  Vrednote so tisto, za kar nam je mar in nam je kot takšno pomembno ... Šesti proces je predana aktivnost, kar pomeni, da gremo v smeri, kot nam jo narekujejo vrednote ne glede na neprijetnosti ali neudobje ... Pripravila: mag. Polonca Majcenovič Viri: Reclaim Your Life: Acceptance and Commitment Therapy in 7 Weeks Terapija sprejemanja in predanosti: Čuječnost in psihološka fleksibilnost v psihoterapiji 

V prvem podkastu o travmi smo se ustavili ob pomenu travmatičnih dogodkov in v drugem podkastu pri kontekstu ali okoliščinah travme. V obeh epizodah smo imeli priložnost za osebno delo, tako da vabimo, da prisluhnete še prejšnjima dvema epizodama. Tretja epizoda se posveča drugima dvema črkama besede odmev (echo): h - spremenjenemu ravnotežju in o - rezultatom ali posledicam travme. Kadar smo uravnoteženi, čutimo stabilnost in varnost. Naše telo se ves čas prilagaja zunanji temperaturi. Podobno je z živčnim sistemom. A kadar smo kar naprej vznemirjeni, se navadimo na to novo stanje. Ravnotežje se spremeni, razvijemo neprilagojen stresni odziv. Naše telo ima naravno sposobnost ozdravljenja. Imeti moramo samo ustrezne okoliščine. Zvit gleženj damo v mavčno oblogo in gleženj se pozdravi. Podobno velja za čustvene rane. Ustvariti moramo primerno okolje. Primerno okolje pa je takrat, kadar so zadovoljene naše potrebe po varnosti, mejah in ljubezni. Kadar nismo v varnem okolju, nam je pravilen odziv na stres v pomoč, da poskrbimo za svojo varnost. Takoj, ko opazimo, da se bo npr. v nas zaletel avto, se umaknemo. Kri iz prebavil se pomakne v mišice, da odskočimo, in se umaknemo nevarnosti. Sprožijo se stresni hormoni. Kaj se dogaja z nami, kadar se je naš stresni odziv spremenil? Odzivamo se, kot bi se morali v nevarnosti, čeprav je okolje varno. Takšen odziv je popolnoma neustrezen. Vendar je naš, tako smo se naučili, tako se odzivamo. Poznamo akutni in kronični stres. Akutni je hiter in močan. Nanj se moramo odzvati. Kronični je, kadar traja dlje časa, lahko celo desetletja. Na tega se lahko navadimo in odzivi nanj nam postanejo domači ali drugače povedano: normaliziramo jih. kadar se nam to dogaja, moramo svoje telo zavestno umirjati, in se poskušamo odzvati na ustrezen način.  V veliko pomoč pri razumevanju tega dogajanja je t. i. polivagalna teorija, ki se ji bomo v tem podkastu posvetili v manjši meri. Razloži nam kaj se dogaja z nami, kadar se soočamo s stresom. Za kaj torej gre? Za simpatični živčni sistem sta značilna odziva beg ali boj. V parasimpatičnem živčnem sistemu je čas za počitek in odmor. To je stanje, ko se telo obnavlja, in se počutimo dobro. Vagusni živec je predstavnik parasimpatičnega avtonomnega živčevja. 12 možganskih živcev, izmed katerih jih večina oživčuje predele obraza, vratu, ušes, grla in oči), živec vagus potuje po telesu navzdol in oživčuje dihalni sistem, srce in prebavila. Tokrat se ustavimo le ob odzivih na stres: ZAMRZNITEV Te vrste odziv je star več kot 500 milijonov let. Gre za naš najstarejši urgentni odziv, ki se kaže kot stanje zamrznitve. V tem stanju občutimo obup, nemoč, depresijo. Občutek je, da ne moremo nič. Inzulin se zviša, prav tako prag za bolečino. Bitje srca se upočasni, dihanje postane plitko. Izbire nimamo. Na tak način se s travmo pogosto soočajo otroci, ker se težko postavijo zase.  BOJ ALI BEG Te vrste odziv je star 400 milijonov let. Gre za sistem, ki nas potisne v boj ali beg. Ta drugi odziv simpatičnega živčnega sistema skrbi za naše preživetje. Lahko nam celo reši življenje, ko se izognemo nevarnosti. V stanju boja nas lahko preplavljajo jeza, bes, frustracija in razdražljivost. Kadar gre za BEG, smo lahko tesnobni, zaskrbljeni in polni strahu. Zviša se krvni pritisk, raven adrenalina, a upočasni se presnova, zniža bolečinski prag in zmanjša imunski odziv.  ve, bolečinskega praga in imunskega odziva. V tem odziv je naš pogled že širši. Nakazuje se že rešitev. POČITEK Tretji odziv parasimpatičnega sistema je star 200 milijonov let in je značilen za sesalce. Živčni sistem preide v stanje počitka, ko se počutimo varne, smo empatični, čuječi in radostni. Z drugimi se lahko povezujemo. Bolj smo odporni na okužbe, imamo boljši krvni obtok in imunske odzive. Smo radovedni, optimistični in sproščeni. OSEBNO DELO Pripravila: mag. s. Polonca Majcenovič Viri: Decode your trauma Glasba: The First Rays Of The Sun⁠⁠⁠⁠⁠Peaceful garden Morning Dew

V tem podkastu bo govor o: Kaj je pozitivna psihologija in kako se razlikuje od pozitivnega razmišljanja. Za kaj gre pri pozitivni psihologiji. Kje nam lahko pride prav. Kako to, da veliko uspešnih ljudi ne čuti sreče? Kakšno vlogo imajo ljudje ob nas? Vsebino podkasta najdete na spletni strani Družinskega centra mir. Prosimo vas tudi, da po svojih zmožnostih donirate za sofinancirane programe in tako pomagate osebam, ki so v stiski, in ne morejo poravnati stroškov strokovne terapevtske obravnave. Spremljajte nas na spletni strani, Facebooku in Instagramu ter se naročite na podkast: Google Podcasts, Apple Podcasts, Spotify. Pripravila: s. Polonca Majcenovič Glasba: The First Rays Of The Sun

Tema podkasta so obremenjujoče izkušnje iz otroštva. Kaj boste izvedeli? Katere so obremenjujoče obremenjujoče otroške izkušnje in kako pogoste so. Kaj kažejo raziskave v Sloveniji? Kakšen vpliv imajo v odraslosti. Kako lahko bolje poskrbimo, da otroci ne bi imeli toliko teh izkušenj. Kaj lahko naredijo starši, da ne bi obremenjevali svojih otrok s takšnimi izkušnjami. Kaj naj naredijo starši, kadar čutijo jezo. Kaj naj naredijo odrasli, ki čutijo posledice obremenjujočih izkušenj iz otroštva? Kaj lahko naredi sam vsak sam vsak dan? Osebna izkušnja odgovarjanja na vprašanja in trditve vprašalnika. Vsebino podkasta najdete na spletni strani Družinskega centra mir. Prosimo vas tudi, da po svojih zmožnostih donirate za naše sofinancirane programe in tako pomagate osebam, ki so v stiski, in ne morejo poravnati stroškov strokovne terapevtske obravnave. Spremljajte nas na spletni strani, Facebooku in Instagramu ter se naročite na podkast: Google Podcasts, Apple Podcasts, Spotify. Pripravila: s. Polonca Majcenovič Glasba: The First Rays Of The Sun; Peaceful Garden

Tema podkasta je odpornost, sočutje do sebe in čuječnost. Kako je odpornost povezana s sočutjem do sebe in kaj pomeni biti sočuten do sebe? Kakšno vlogo ima pri tem čuječnost? Izkustvena vaja. Vsebino podkasta najdete na spletni strani Družinskega centra mir. Prosimo vas tudi, da po svojih zmožnostih donirate za naše sofinancirane programe in tako pomagate osebam, ki so v stiski, in ne morejo poravnati stroškov strokovne terapevtske obravnave. Spremljajte nas na spletni strani, Facebooku in Instagramu ter se naročite na podkast: Google Podcasts, Apple Podcasts, Spotify. Pripravila: s. Polonca Majcenovič Glasba: The First Rays Of The Sun; Peaceful Garden

Tema podkasta je psihološka odpornost ali odpornost. Kaj je psihološka odpornost in zakaj je pomembna? Kako okrepimo svoje telo za soočanje s stresom? Kako se naše telo odziva na stresorje? Pomen telomerov. Posledice kroničnega stresa. Skrb za odpornost telesa. Vsebino podkasta najdete na spletni strani Družinskega centra mir. Prosimo vas tudi, da po svojih zmožnostih donirate za naše sofinancirane programe in tako pomagate osebam, ki so v stiski, in ne morejo poravnati stroškov strokovne terapevtske obravnave. Spremljajte nas na spletni strani, Facebooku in Instagramu ter se naročite na podkast: Google Podcasts, Apple Podcasts, Spotify. Pripravila: s. Polonca Majcenovič Glasba: The First Rays Of The Sun; Romantic Violin Sweet Main

Tokrat je tema podkasta ljubosumje. Skoraj celotno vsebino si lahko preberete na spletni strani. Povzetek vsebine: Je lahko ljubosumje razlog za družinske tragedije? Ljubosumje je zelo kompleksno in sestavljeno čustvo, ki zajema različne občutke, vse od strahu do ponižanja. Prizadene lahko ljudi vseh starosti in spolov, različnih spolnih usmerjenosti. Začutimo ga, kadar zaznamo, da je odnos, ki nam je dragocen, ogrožen. Ta grožnja je lahko resnična ali namišljena. Kje in kdaj se najpogosteje pojavi? Zakaj smo ljubosumni? Odgovore najdemo tudi v raziskavah: ● nizka samopodoba ● visoka nevrotičnost ● posesivnost, še posebej do romantičnih partnerjev ● strah pred zapuščenostjo Kako je z ljubosumjem pri moških in ženskah? Kako naj se soočimo z ljubosumjem? Spremljajte nas na spletni strani, Facebooku in Instagramu ter se naročite na podkast: Google Podcasts, Apple Podcasts, Spotify. Pripravila: s. Polonca Majcenovič Glasba: The First Rays Of The Sun; http://pixabay.com/music/upbeat-the-first-rays-of-the-sun-12003/

Razlogov za nezvestobo je veliko. V tem podkastu bomo izvedeli na kaj kažejo raziskave in še druge zanimive stvari. Skoraj celotno vsebino si lahko preberete na spletni strani. Spremljajte nas na spletni strani, Facebooku in Instagramu ter se naročite na podkast: Google Podcasts, Apple Podcasts, Spotify. Pripravila: s. Polonca Majcenovič Glasba: The First Rays Of The Sun; http://pixabay.com/music/upbeat-the-first-rays-of-the-sun-12003/

Poudarki: Kaj je aktivno poslušanje? Si želimo biti dobri poslušalci? Kakšno korist bomo imeli od tega? Katere so spretnosti aktivnega poslušanja? Tri glavne značilnosti aktivnega poslušanja. Vaja aktivnega poslušanja: 1. Vživimo se 2. Preverimo dejstva svojih razlag 3. Bodimo zelo pozorni 4. Pojasnimo, kar smo slišali 5. Pojasnimo, kar smo sami povedali Več si lahko preberete na spletni strani. Spremljajte nas na spletni strani, Facebooku in Instagramu ter se naročite na podkast. Pripravila: s. Polonca Majcenovič Glasba: The First Rays Of The Sun; http://pixabay.com/music/upbeat-the-first-rays-of-the-sun-12003/ Lived Years; http://pixabay.com/music/modern-classical-lived-years-14022/