Claim OwnershipMorje in mi
Subscribed: 11Played: 243
Subscribe
© (C) RTVSLO 2023
Description
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
404 Episodes
Reverse
V današnji oddaji boste mednarodnega priznanega strokovnjaka prava, esejista in rednega univerzitetnega profesorja dr. Marka Pavliho bolje spoznali tudi kot pisatelja. Letos je pri založbi Chiara izdal svoj prvi roman, z naslovom Potop. Zgodba o potapljaški odpravi v Jadranskem morju je obenem metafora potopa v globine človeške psihe, v iskanje odgovorov o prijateljstvu, ljubezni, smislu življenja in smrti. Dr. Pavliha pravi, da je bilo pisanje romana zanj pravzaprav potop samo po sebi. Potop, ki ga je vodila izjemna ljubezen do morja.
Kdor je v teh dneh obiskal Trst, je na Velikem trgu zagotovo opazil veliko nenavadno plovilo. Gre za kopijo batiskafa Trieste/Trst, ki je leta 1960 v Marijanskem jarku dosegel skoraj 11 tisoč metrov globine. Plovilo, ki se je zapisalo v zgodovino, je bilo zgrajeno v Trstu, od tod tudi njegovo ime. Več o zgodbi, ki jo je v sodelovanju s tržaško občino obudilo potapljaško športno društvo Mare Nordest v prispevku Špele Lenardič:
Humanitarno morsko misijo Global sumud flotilla, v kateri je proti Gazi plulo 50 jadrnic in motornih čolnov, je izraelska vojska pričakovano ustavila. Aretirali so 462 aktivistov iz 44 držav. Nekateri so že doma in poročajo o zlorabah, poniževanju, ki so jih doživeli v izraelskih zaporih. Vendar je njihovo sporočilo doseglo cilj. Poziv k dejavni solidarnosti s Palestino in obsodba nevzdržne pasivnosti mednarodne politike ob genocidu v Gazi sta sprožila močan čustven odziv v civilni družbi. Italijo je v petek ohromila splošna stavka z geslom: blokirajmo genocid. S shodom pred koprskim pristaniščem se je protestom pridružil Sindikat žerjavistov Luke Koper. Za prebivalce Gaze je pomen »sumud flotille« jasen: vse oči so bile znova uprte v Gazo in tudi če mednarodna politika ne ukrepa, niso sami, med drugim poudarja aktivistka Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev. V oddajo jo je povabila Lea Širok.
Kakšen je naš odnos do morskih travnikov, zakaj je sidranje škodljivo za morsko dno, kakšen vpliv imajo lahko odpadki ali hrup na okolje, so bile teme, o katerih so razmišljali mladi na dogodku Morje in mi, ki je potekal pod okriljem Europe Direct Koper - Kulturno izobraževalnega društva Pina. V laboratoriju HEKA v Kopru se je zbralo okrog 40 dijakinj in dijakov, ki so s strokovnjaki razglabljali o biodiverziteti, varstvu okolja, modrem gospodarstvu in trajnostnem turizmu ter za različne izzive iskali tudi rešitve in morebitne ukrepe, ki so jih nato predstavili nekaterim predstavnikom odločevalcev.
Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.Pri vsebini smo povsem samostojni.
Na piranskem pomolu je nedavno skupina domačinov pričakala 4-metrsko plovilo, ki je morske milje premagoval tudi s pomočjo sončne energije. Čoln, razvit na Primorskem, je po dveh tednih plovbe v Piran priplul iz Budve. Vita Zadnik je po - kot boste slišali- bučnem prihodu člana posadke povabila pred mikrofon.
Jože Utenkar, kapitan dolge plovbe, ki je vso kariero preživel na ladjah Splošne plovbe ali ob njih. Pred leti smo predstavili njegovo knjigo Triglav po svetovnih morjih: Splošna plovba in njena flota skozi čas. Danes se z njim pogovarjamo o tem, da je plovba potonila.
Umetnica in raziskovalka Robertina Šebjanić je prva pri nas opozorila na nevidne posledice vojn na morsko okolje s projektom Odmevi brezna in simpozijem lansko jesen Ljubljani. V ospredju so ogromne količine neeksplodiranega orožja, odloženega v morja po drugi svetovni vojni, ki se razkraja na morskem dnu in sprošča strupene kemikalije. Projekt je zasnovala na ekspediciji s francosko raziskovalno ladjo Tara v Baltskem in Severnem morju. O tej »toksični ekološki bombi«, kot ji pravi sama, je letos sodelovala tudi na konferenci Združenih narodov o oceanih v Nici. Trenutno pa na razstavi Made in: dediščine prihodnosti v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani predstavlja novo različico instalacije Odmevi brezna. Tokrat z raziskovanjem Jadranskega morja.
Uprava za pomorstvo ima, kot vsako poletje, tudi to veliko dela. A tokrat ne le zaradi povečanega morskega prometa in kopalcev v morju ter povečanega nadzora nad varnostjo plovbe. V poletnih mesecih se pripravljajo na pomemben novosti. Začela naj bi se gradnja novega pristanišča Pomorske uprave, vzpostavljata se tudi nova sistema – evropsko enotno okno in nov način upravljanja oziroma nadzora v pomorskem prometu. Novosti, ki zahtevata veliko prilagajanja, dodatnih znanj in kadrovskih okrepitev.
V današnji oddaji bomo poletna potepanja po obmorskih kopališčih sklenili v San Simonu v Izoli. Plaža je posebej priljubljena med družinami z otroki. Ponuja prijetno senco pod borovci, lahek dostop do morja, otroška igrišča in edini veliki tobogan na naši obali. Tik ob njej leži Arheološki park Simonov zaliv, kjer poleti potekajo ustvarjalne delavnice za otroke. Nekateri mladi radovedneži se jih udeležujejo iz leta v leto in so že pravi poznavalci obdobja, ko je v zalivu stala razkošna rimska vila s pristaniščem. Lea Širok se jim je pridružila na delavnici izdelovanja rimskega nakita. Kaj so ustvarili, in kako živahno je bilo na velikem toboganu plaže San Simon, pa izveste v oddaji.
Tržaško mestno kopališče se v Barkovljah, nedaleč od mestnega središča, razteza od borovega gozdička, imenovanega Pineta, pa vse do Miramarskega gradu. Letošnja novost kopališča vzdolž obale, ki je tudi priljubljena sprehajalna pot, je pasja plaža. Na uradno odprtje še čaka, saj bo tržaška občina z deli predvidoma zaključila oktobra. So pa sredi julija znova odprli dva predela ploščadi polkrožnih oblik, ki jim Tržačani pravijo "Topolini". Pred dvema letoma je namreč ta del obale močno prizadelo neurje. V oddaji smo se sprehodili med kopalci in reševalci iz vode na barkovljanski plaži. Obikslai pa smo tudi poletno šolo jadranja Tržaškega pomorskega kluba Sirena.
V oddaji Morje in mi nadaljujemo s predstavitvijo plaž ob slovenski morski obali. Obiskali smo Strunjan, kjer sta med obiskovalci, ob divji plaži v Mesečevem zalivu, zelo priljubljeni urejeni plaži ob hotelu Salinera in plaža zdravišča Krka Strunjan. Obe stavita na veliko naravne sence pod krošnjami borovcev ter varno in urejeno kopalno območje.
Poletne oddaje Morje in mi nastajajo na morju in ob njem. Tokrat smo se odpravili v piransko občino, ki ima več naravnih kopališč z upravljalci in reševalci iz vode, na drugih kopalnih območjih pa to ni zagotovljeno. V kopalno sezono so vstopili z nekaj novostmi, ena pomembnejših je sprememba v vladni uredbi, ki je štirim kopalnim območjem določila status kopalnih voda in s tem, med drugim, odprla možnosti urejanja ter monitoringa kakovosti morja. Sprehodili smo se po Centralni plaži Portorož. Pozanimali smo se, kako poteka delo upravljalcev in reševalcev iz vode ter kaj obiskovalcem zagotavlja izobešena modra zastava.
Oddajo morje in mi danes posvečamo morski plati Krajinskega parka Debeli rtič, ki sega od Valdoltre do zaliva Sv. Jerneja, tik ob meji z Italijo. Posebnosti smo spoznali z dvema naravovarstvenima nadzornikoma v parku, ki po novem sodi k javnemu zavodu za naravo in družbo Ankaran. Tjaša Škamperle
Oddaja Morje in mi poleti nastaja na plaži. Tokrat smo obiskali Žusterno v Kopru, kjer sta nastali dve priljubljeni območji- t.i. stara plaža in novi park. O letošnji prenovi in načrtovanih vlaganjih ter o novosti- spoznavanju bližnjega morskega travnika pozejdonke v reportaži Vite Zadnik.
Poletne oddaje Morje in mi nastajajo na morju in ob njem - na kopališčih, plažah. Za varnost na morju še posebej poleti skrbijo pristaniški nadzorniki Uprave za pomorstvo. Z Davidom Ivančičem in Sandijem Grabarjem se je na nedeljsko dežurstvo odpravila Tjaša Škamperle.
Poletje je tu, a ne pozabimo, da na morju nismo sami, opozarja zloženka, ki sta jo za morjeplovce in obiskovalce slovenske obale pripravila društvo Morigenos in Uprava za pomorstvo. Na njej najdemo vrsto priporočil, kako ravnati spoštljivo do vseh prebivalcev morja, med katerimi so tudi želve glavate karete in delfini. Morska biološka postaja NIB v Piranu pa je z raziskavo določenih odsekov morskega dna potrdila domnevo, da nepravilno priobalno sidranje, ki je seveda najbolj pogosto poleti, dolgotrajno poškoduje morsko dno. In prvega junija se je ob morju uradno začela kopalna sezona. Kakšna je kakovost vode? Tudi o tem v tikratni oddaji Morje in mi.
Svetovni dan oceanov, 8. junij, nas vsako leto spomni na pomen morij za življenje na Zemlji, a tudi na škodo, ki jo povzročamo z lastnimi dejavnostmi, vključno s podnebno krizo. Zaradi segrevanja oceanov smo priča biotski globalizaciji. V severni Jadran se je priselila modra rakovica. V lagunah italijanske obale je povzročila tudi do 90-odstoten upad pridelave vongol, s katerimi se hrani. Dejavnost je zaprlo 500 podjetij. Tudi v strunjanski laguni Stjuža je vse bolj prisotna. Čezmejni projekt Bluecrab išče rešitve za omejitev širjenja te izjemno prilagodljive vrste raka, ki je med drugim tudi odličen plavalec. Že zdaj je namreč jasno, da izlov za prehrano nikakor ne bo dovolj. Lahko pa bi pomagala zaščita brancina, njenega naravnega tekmeca, so prepričani italijanski ribiči.
Prva potniška ladja je v Koper priplula pred dvajsetimi leti. Ob jubileju so v koprskem pristanišču odprli trajnostno zasnovan objekt potniškega terminala, ki bo namenjen ne le potnikom, temveč tudi občanom. Nova stavba omogoča boljše pogoje za izvajanje storitev pristaniške dejavnosti, policije in carine, prostori pa bodo namenjeni tudi Turistično-informacijskemu centru. O dveh desetletjih ladijskega turizma v tokratni oddaji Morje in mi ter o novi izobraževalni platformi, ki odpira vrata v svet morja. Zasnovali so jo v društvu Morigenos.
Šivana ladja. Etruščanske pahljače. In edinstvena upodobitev pomorske bitke na bronasti situli ... Arheološke najdbe zgovorno pričajo o razviti pomorski dejavnosti starodavnih prebivalcev Istre - Histrov. Bili so trgovci, ribiči, ladjedelci in pirati. Slednje je bilo takrat povsem legitimna gospodarska dejavnost. Z zahodno obalo Jadrana so bili praktično trajektno povezani, pravi dr. Martina Blečić Kavur, avtorica prve znanstvene monografije o istrskih staroselcih in istoimenske razstave 'Herojska doba Histrov'. Ta je pred stalno postavitvijo v Arheološkem muzeju Istre v Pulju do septembra še na ogled na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Kako izjemni pomorščaki, a tudi diplomati, so bili Histri pa z dr. Blečić Kavur podrobneje razkrivamo v oddaji.
Na Mednarodni konferenci o pomorski znanosti, ki je pred kratkim potekala v Splitu, sta študenta Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža Tejka Frankovič in Aljoša Mihelj predstavila inovativne ideje, s katerimi sta osvojila prvo mesto na hekatonu, ki sta ga organizirala koprska občina in Luka Koper v sodelovanju z Inkubatorjem Sežana. Naša sogovornika bosta v tokratni oddaji Morje in mi, v kateri smo na piranski Gimnaziji, elektro in pomorski šoli obiskali tudi dijaka Luko Stojmenovića, ki je na letošnjem državnem tekmovanju iz logistike osvojil prvo mesto.
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States