Nedeljski gost

Igor Bračič je medijski ustvarjalec, tekstopisec, improvizator, scenarist radijske satirične oddaje Radio ga ga – nova generacija in televizijske oddaje Kaj dogaja. Pa seveda glasbenik, Sadež iz dueta, pravzaprav skupine Slon in Sadež. Kako je bilo stopiti v čevlje izjemnega Saša Hribarja, kako je s politično satiro pri nas, ali pri ustvarjanju na radiu in televiziji obstajajo tabu teme, pa tudi o Lindsey Vonn je rojen Mariborčan spregovoril v nedeljskem pogovoru. Aja, pa tudi o tem, zakaj je on Sadež.

Ivan Trajkovič je vrhunski tekvondoist, olimpijec, ljubitelj kvizov in lovec v kvizu Na lovu na POP TV. Od nekdaj je bil zelo tekmovalen, tako v znanju kot športu. Pravi pa, da se je njegov pogled na življenje spremenil z rojstvom sina. Na neki način ga je osvobodil pritiskov in pričakovanj, spremenile so se prioritete. Spominja se tudi svojega otroštva in dedovih poučnih zgodb, pripoveduje o zmagovalni miselnosti in hrepenenju po znanju.

Boštjan Vuga je mednarodno uveljavljen arhitekt in profesor, ki je za Evropsko prestolnico kulture Gorica Nova Gorica zasnoval celoten koncept EPK distrikt. Njegov biro Sadar+Vuga arhitekti v Ljubljani pospešeno gradi novo železniško postajo, na meji med Gorico in Novo Gorico pa je obnovil spodnje prostore legendarne železniške postaje Transalpina ter pod železniškimi tiri zgradil nov podhod Vrtača, ki predstavlja zgodovinsko pridobitev ponovnega stika Nove in stare Gorice.

Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Prihajala sta vsak iz svojega družbeno-političnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki jo bodo to nedeljo odprli na rojstni dan obeh umetnikov, se osredotoča prav na njuno skupno pot. Ob tej priložnosti se je s tokratno Nedeljsko gostjo Vala 202 Marino Abramovič, eno najbolj prepoznavnih in provokativnih umetnic na svetu ter pionirko performansa, katere dela so razstavljena v najuglednejših in najbolj priznanih svetovnih muzejih in galerijah, pogovarjal Žiga Bratoš.

Robert Medle že dve desetletji vodi eno najbolj prepoznavnih slovenskih družinskih podjetij na področju senčil. Iskreno pripoveduje o tem, kako je odraščati v hiši, kjer je bila delavnica del doma, kako je prevzeti posel, ki nosi številne spomine in kaj se zgodi, ko te realnost prve krize prisili v odločitve, ki si jih noben vodja ne želi. Robert Medle je lastnik in direktor podjetja Roletarstvo Medle. Za svoje delo je med drugim prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije, izbran je bil tudi za podjetnika leta. Zelo neposredno govori tudi o aktualnih temah, božičnici in pogojih za podjetništvo v Sloveniji. Razkriva, da so kilometri na kolesu zanj zdravilni in da že na daleč prepozna izdelke svojega podjetja.

Specialist za številke, ki ima najraje osmico, opazovalec družbenih dogajanj, komentator, politični analitik, strokovnjak na področju medijskih, komunikacijskih, javnomnenjskih in predvolilnih raziskav, pripoveduje o oglasih, potrošnikih, anketiranju, volilnih napovedih, medijih in o sebi. Foto: Tatjana Pirc

Nedeljski gost na Valu 202 je astrofizik in kozmolog svetovnega slovesa dr. Uroš Seljak, sicer profesor fizike na univerzi Berkeley v Kaliforniji, član ameriške Nacionalne akademije znanosti in dobitnik prestižne Gruberjeve nagrade za kozmologijo, ki raziskuje nekatera najbolj temeljna vprašanja človeštva – kako je nastalo vesolje, iz česa je sestavljeno in kakšna bo njegova usoda. Njegove metode so spremenile način, kako znanstveniki po svetu razbirajo prasevanje – svetlobo, ki je nastala komaj nekaj sto tisoč let po velikem poku in še danes nosi informacije o rojstvu prostora in časa. V zadnjem obdobju pa se dr. Seljak posveča tudi iskanju planetov, podobnih Zemlji, ter uporabi umetne inteligence pri analizi ogromnih količin podatkov, ki jih zbirajo sateliti in teleskopi. Njegove ideje segajo daleč prek meja kozmologije – uporablja jih tudi pri analizi širjenja epidemij in v ekonomskih modelih. Foto: Matjaž Tavčar

Po izidu avtobiografskega romana Belo se pere na devetdeset leta 2018 je dejala, da sta dve možnosti: da se bodo bralci zvrnili v zgodbo ali pa knjigo vrgli v kot. A iskrena zgodba o krasnem otroštvu v času poznega socializma, ki ga prelomi mamina smrt in zaznamuje pravilo tišine, o tem, kako je bila dolga leta samo Bronja brez mame, o tragični izgubi brata in o tem, kako jo je življenje želelo zabrisati iz igre, je našla pot do bralcev. Tišina je v resnici najslabša možna pot, ki žalovanje zelo zaplete in tako kot veselje potrebuje neke priče, tudi žalost potrebuje nekoga na drugi strani. Bronja Žakelj Roman je prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta, do zdaj je bilo prodanih že več kot 22 tisoč izvodov knjige, prevedena je v osem jezikov, obstaja v zvočni obliki. Po življenju Bronje Žakelj so zdaj posneli film v režiji Marka Naberšnika. Svetovno premiero je doživel avgusta na Sarajevskem filmskem festivalu, bo otvoritveni film festivala Liffe in tako kot knjiga, je tudi film udaril silovito.   Foto: osebni arhiv Bronje Žakelj

Ameriški novinar in urednik Rob Rosenthal je svoje življenje posvetil radiu. Prepričan je, da radio predstavlja dotik na daljavo. Čeprav je dokaj mlad medij, predstavlja starodavno moč, ki se čuti še danes. Kot učitelj novinarskega pripovedovanja in ustvarjanja radijskih zgodb velja za enega najboljših na svetu. Tako ga je označil sloviti Ira Glass, vplivni voditelj podkasta This American Life. Rob Rosenthal je zelo zaskrbljen zaradi dogajanja v Združenih državah Amerike. Razpoloženje opisuje kot drakonsko. Na področju človekovih pravic. In tudi novinarstva, ki je ključno za delovanje demokracije. Prepričan je, da se moramo novinarji nehati skrivati za masko objektivnosti in jasno povedati, kaj je prav. V pogovoru se spominja tudi svojega otroštva, kako je prek kratkih radijskih valov poslušal neznane svetove in tako pobegnil pred starši, ki so bili alkoholiki. Pred nekaj leti pa se je odločil poiskati tudi svojo biološko mamo, bil je namreč posvojen. Našel jo je, napisal ji je pismo in prejel odgovor.Zapiski: Sound School Podkast  Epizoda o Robovi biološki mami Robova potujoča radijska delavnica na Avdiofestivalu 2025

Je najbolj brana slovenska pisateljica, njena literarna dela, predvsem tista za otroke in mladino, so prevedena v 14 jezikov. Bralci si v knjižnicah vsako leto izposodijo njene knjige več kot 50.000-krat.Drugo polovico osemdesetih je zaznamovala kot sovoditeljica mladinske televizijske oddaje Periskop, v drugi polovici devetdesetih in v prvem desetletju tretjega tisočletja nas je zabavala v nedeljskih večernih oddajah na Televiziji Slovenija, napisala je na tone scenarijev, predvsem za televizijske oddaje in za filme, v katerih je včasih tudi igrala - zadnje mesece v komediji Ženske brez filtra nastopa na odrih po vsej Sloveniji. Vse to in še več je - Desa Muck. Vzgib za njen izjemni opus je bil pravzaprav boj za golo preživetje. Do 70-ih, ki jih je nedavno praznovala, je napisala že več kot 70 knjig, za marsikoga pa je še vedno predvsem Desa s televizije, iz filma, gledališča. Desa, ki rada zabava druge. Je pa pretočila tudi reke solz, pravzaprav sama vzgojila tri hčerke, nedavno postala babica in končno našla mir v družbi četrtega moža. Prav veliko želja nima več. No ja, vsaj še eno, omenjeno v naslovu. Nevsakdanjo. Kot je tudi sama. Foto: Katja Kodba

Inštitut za narodnostna vprašanja, ki se je razvil v enega pomembnejših evropskih in svetovnih centrov za proučevanje manjšinskih in etničnih tematik, letos praznuje stoto obletnico. Prof. dr. Sonja Novak Lukanović, dolgoletna direktorica inštituta, raziskovalka, tudi redna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pripoveduje o manjšinah, večinah, jezikih, položaju družboslovja in humanistike ter pomenu znanstvenega raziskovanja.  Letošnje praznično in zelo delovno leto nam je potrdilo, da so naše usmeritve pravilne. Čeprav včasih mislimo, da smo že vse raziskali, to ne drži. Čaka nas še ogromno dela. Sonja Novak Lukanović

Dr. Tomo Potokar je izkušen britanski plastični kirurg slovenskih korenin. V svoji dolgoletni karieri je delal na številnih vojnih območjih. V devetdesetih je bil v Kambodži in Bosni in Hercegovini. Bil je tudi v Iraku ter Demokratični republiki Kongo, seznam misij, kjer je bil, je zelo dolg. Največkrat, šestnajstkrat, je bil v Gazi. V zadnjih dveh letih, odkar poteka agresija izraelske vojske na to palestinsko enklavo, je tam bil dvakrat. Pravi, da je trenutno Gaza brez vseh primer v svetovni zgodovini. Dr. Tomo Potokar je razočaran nad svetom. Preveva ga občutek sramu nad človeško vrsto, ki tako neizprosno ubija. Priznava, da najtežje prizore pometa pod preprogo, kljub temu pa si trenutke lajša s pisanjem kratkih zgodb in poezije, ki jo je ekskluzivno prebral za ta pogovor.Prevode je bral Igor Velše. Poezijo je prevedel Gregor Podlogar, prebral pa Jure Franko. Lektorirala je Saša Grčman. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek. Odzive ter ideje za morebitne naslednje nedeljske gostje ali goste sporočite na gasper.andrinek@rtvslo.si.

Nada Pretnar je borka za pravice Palestincev. Pravi, da gre za zelo gostoljuben narod, ki se nikoli ne vda. Dokler ji Izrael ni prepovedal vstopa, je redno obiskovala Palestino in je še vedno v stikih s tamkajšnjimi prijatelji. S palestinskimi trgovci s pomarančami je bil povezan že njen oče, družina Abdulrahim je v gorenjskih gozdovih pridobivala les za zaboje. Nada Pretnar je odločna in ostra sogovornica s trdnimi stališči. Nekateri naklonjeni govori v Združenih narodih in priznanja Palestine s strani tudi pomembnih držav je ne prepričajo: dokler ne bo vojaškega embarga in drugih sankcij, Izrael po njenem mnenju ne bo odnehal, genocid se bo nadaljeval. O boju za pravice Palestincev in aktivizmu, vlogi Slovenije, ločnici med judovstvom in sionizmom, zakaj rešitev dveh držav nikoli ni bila in ni realna. Tudi o svetovljanstvu in življenju med Ljubljano in Trstom, kjer je bila do upokojitve profesorica angleščine v slovenskih šolah.

Zvezdan Pirtošek, zdravnik, specialist nevrologije, raziskovalec, profesor, predavatelj, publicist, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je eden naših največjih strokovnjakov na področju nevrodegenerativnih bolezni in tudi izvrsten sogovornik, ki nam vsakič pove kaj novega o možganih. »Demenca je klic k odgovornosti,« pravi prof. Pirtošek, ki je v pogovoru povedal, da bo čez dvajset let pri nas sto tisoč bolnikov z demenco, za katere bo moralo skrbeti 150.000 ljudi.

Nejc Pohar je včasih verjel, da je treba najprej gledati filme in potem živeti. Dogajanje na filmskem setu ga je tako prevzelo, da je svojo kariero posvetil režiranju. Zaneslo ga je v svet oglasnih filmov, ki je bil nekoč kraj svobodnih izbir, danes pa je hiter in neizprosen, ko niti naročniki ne verjamejo več v to kar počnejo, razen da bi si prisvajali dobičke. Ob tem ves čas tudi teoretično piše o filmu za reviji Kino in Ekran. Poudarja, da ima Slovenija velik filmski potencial. Poleg filma je velik navdušenec tudi nad Jadranskim morjem, kamor zahaja že od ranega otroštva. Opaža, da se na morju ene stvari vidijo bolj jasne, ko se vidijo prej. Kljub temu, da imajo Slovenci ob hrvaški obali 110 tisoč nepremičnin, za vsakogar letovanje ni samoumevno. Svojo novo knjigo je posvetil morju in odnosu do njega, ki ga imajo Slovenci, ki se tja množično selijo tja predvsem poleti. Zakaj nostalgija ni nič dobrega, zakaj se je treba fanatično boriti proti vsem fanatizmom in zakaj zdaj uživa v ribolovu? Nedeljski gost je režiser in publicist Nejc Pohar. Glasbeni izbor Nejca Poharja:  Kuća pored mora - Gabi Novak Blojska rapsodija - Valentino Bošković There is no time - Lou Reed Odzive lahko sporočite na gasper.andrinek@rtvslo.si.

Miha Kramli je terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Tri desetletja pripravlja delavnice, predava in se ukvarja z zdravljenjem kemičnih in nekemičnih odvisnosti, v zadnjih letih najpogosteje z zasvojenostjo z novimi tehnologijami. Poudarja pomen zdrave kulture pri uporabi tehnologije, starše svari pred vse bolj vsemogočnim trgom, ki otrokom prodaja nevarnosti, in ob pomoči slikovitih primerov in opravljenih študij opozarja na, kot ji pravi, vojno za bistrost možganov.

Tina Bončina je zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in pisateljica, v zadnjem času lahko na družabnih omrežjih spremljamo tudi njeno pisanje jutranjih strani. Pravi, da je lahko pisanje terapevtsko, da je stres tudi dober, saj nam je v preteklosti pomagal preživeti in nas evolucijsko potisnil na vrh prehrambene lestvice. Spregovori tudi o tem, kdaj prepoznamo, da stres negativno vpliva na nas, zakaj se zdi, da je vedno več izgorelosti, zakaj smo naučeni, da vseskozi opozarjamo le na napake, pohvale pa težko sprejmemo, pa o izjemnem pomenu počitka in spanja, problematiki perfekcionizma, tesnobi ob trenutnem dogajanju v svetu in gonji po nenehni rasti.

Aljoša Žorga ima žogo že v priimku. Skupaj z Ivom Danevom sodi v prvo generacijo vrhunskih slovenskih košarkarjev, z jugoslovansko reprezentanco je bil svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani, ima tudi olimpijsko medaljo. Zvrhan koš spominov in anekdot je zbral v avtobiografiji. Med drugim izvemo, zakaj se Tito z Žorgo ni želel rokovati, kako je soigralec Bassin napisal kartico v imenu roparjev in veliko drugih šaljivih potegavščin. Po košarkarski karieri je bil Žorga uspešen menedžer in podjetnik, danes uživa v rekreaciji in fotografiranju. Kakšen rezultat napoveduje slovenski košarkarski reprezentanci, zakaj je Luka Dončić tako dober, o specifičnosti vodenja klubov in zvez v sodobnem športu. Kako (ne) gresta skupaj politika in šport, zakaj je življenje velika šala, pa tudi o razgibavanju telesa in možganov v zrelih letih.Glasbeni izbor Aljoše Žorga: Tina Turner - Proud Mary John Lennon - Imagine Creedence Clearwater Revival - Run Through The Jungle

Sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu Mohamad Abdul Monaem se je rodil v begunskem taborišču v Alepu. Njegovi starši so bili med nakbo pregnani iz Hajfe, sam pa je leta 2016 moral zbežati iz Sirije, ker je izdajal knjige prepovedanih avtorjev. Na težki poti se je med drugim prevrnil čoln, v katerem je s skupino beguncev skušal priti do Evrope. Valovi so bili tako visoki, da ni mogel pomagati niti otrokom, ki so se utapljali. Zakaj meni, da gre pri genocidu v Gazi predvsem za fosilna goriva? Od ekonomije vojne do tega, da brez pisanja ne more živeti, pri čemer popije po deset kav dnevno, se je s Palestincem, Sircem, tudi Slovencem, predvsem pa človekom, pogovarjal Gorazd Rečnik.

Po več kot dveh desetletjih se je odbojkar Dejan Vinčič poslovil od reprezentance. S štirimi kolajnami evropskih prvenstev in prebojem v svetovni vrh je s kolegi zaznamoval slovenski šport. Skozi leta je s soigralci oblikoval bratovščino, ki je letos dočakala filmsko uprizoritev. A pot vrhunskega športnika je večkrat kot z veseljem in uspehi, zaznamovana s prilagajanji, odrekanji in življenjskimi izzivi. Kako je netalentiran mladenič iz delavske družine na robu, postal zgled, mentor in odgovoren oče in kaj je zaznamovalo enega najbolj markantnih slovenskih odbojkarjev?Foto: alesfevzer.com