Ti praznični dnevi so za otroke in mlade čarobni. V pričakovanju daril, kupa igrač in presenečenj. Mladim pa bije srce za silvestrski poljub. Petletna Lia je šla z babi pogledat lučke v središče Ljubljane. »Poglej, vesolje, pa planeti, pa plavalec, ki skače v vodo!« Obljubljena dežela, pečen kostanj, Prešernov kip, ki ga je treba petkrat obletati. Povsod se smejejo, pogovarjajo in plešejo. Punčka se je pridružila skupini prekrasno napravljenih deklet, ki so plesale v krogu. Potem gruči, ki je v dolgem repu pela in plesala za »trubači«. Nikakor se ji ni šlo domov. Tisti, ki ste pa bolj zapečkarji in se držite bolj svojega brloga, praznike najbrž doživljate drugače. Ampak tudi za vas se bo kaj našlo. Recimo nedeljski večerni pogovor z Mojco Blažej Cirej.
Sonce nas je razvajalo, oblaki in dež pa prinašajo prijaznejše temperature. Otroci v vrtcu nosijo pri igri zunaj gumijaste hlače, da niso, ko se vrnejo noter na kosilo, preveč blatni. Še sreča, da smo imeli za maraton in 1. november lepo vreme, a ne. Dan je, sploh ob menjavi ure, žalostno kratek in mnogi se tolažimo s čokolado in palačinkami. Ampak sladkarije niso prava zamenjava za družbo, otrok v nas bi tudi rad gumijaste hlače. Pa tobogan in gugalnico. No, čudežev še ni na sporedu, je pa to nedeljo zvečer od 22 h do polnoči spet Mojca.
Otroci verjamejo, da so plišaste igrače žive, da so njihovi prijatelji. Pogovarjajo se z njimi in jih objemajo. Osemletna punčka je pred trgovino obesila list s sliko scufanega medvedka. Če ga kdo najde, naj ji prosim sporoči, ker ga grozno pogreša in brez njega ne more zaspati. Uboga deklica! Odrasli smo že bolj zahtevni. Za družbo si želimo živega človeka. Številni pa so se že sprijaznili s samoto, osamljenostjo. To nedeljo zvečer pa res ni treba, da ste osamljeni. Prižgite radio in na Prvem vas pričakuje Mojca Blažej Cirej.
No, pa je konec poletja. Sončni žarki nas sredi dneva še malo razvajajo, vse je še zeleno, dan pa je vse krajši. Mladina s svojimi polnimi torbami spet vrvi proti šoli. Pasjeljubci, ki so se prej na sprehodu skrivali pred sončnimi lisami, jih zdaj iščejo. Še malo, pa bo zadišalo po pečenem kostanju. Jesen je čas, ko si duša odpočije, ko se umirimo – tako kot narava. Še vedno pa smo družabni, zato vas to nedeljo zvečer Mojca Blažej Cirej spet vabi v svojo družbo.
No, pa imamo pravo pravcato poletje. Z veliko sonca in pretoplimi nočmi. Če ne bi bilo neskončnih kolon in zastojev, bi se z veseljem zapeljali do našega morja. Tako pa se potolažimo na bazenu ali v zelenem objemu narave. Drevesa so res blagodejna, pomirjujoče delujejo na človeka. Drevesa in prijatelji. Otroci, ki s tesnobo pogledujejo na koledar, najbolj potrebujejo prijatelje. Če za drugega ne, za igro in da se vsake toliko zravsajo. Ostali odrasli pa se v tem vročinskem valu držimo bolj doma. Saj imamo filme, glasbo, televizijo in radio. Ja, radio. To nedeljo bodo večer spet naredili zanimiv pogovori z Mojco Blažej Cirej.
Vročina nas je prav izmučila, ampak potem smo le dobili darilo izpod neba: dež in ohladitev. So pa poletni večeri, takšni, kot je ta danes, čudoviti. Vse tako lepo diši, ptički se oglašajo, žabe odregljajo na potep in psi končno pridejo do daljšega sprehoda. Nedelje so že nasploh odličen dan, še posebej pa ta, ko vas Mojca Blažej Cirej spet vabi k poslušanju in da pokličete. Ta zmenek velja – kot pribito.
Poletje je končno tu. Z vsemi dobrimi in slabimi stvarmi. Če odmislimo vročino in zastoje na cestah, prinaša tudi kup prijetnih doživetij. Podaljšan svetli del dneva da človeku občutek svobode, da polno zadiha, lahko se potepa in druži. Kamorkoli greš na sprehod, povsod vse čudovito diši. Gore, travniki, ribnik s ponorelim lokvanjem in labodoma, hladno morje in otroci, ki ga zajemajo s kanglicami in lopatkami. Svet kar vrvi od živžava, in to se raztegne še v večer. Tudi ponoči ni miru: na Prvem programu Radia Slovenija vas pričakuje Mojca Blažej Cirej.
Angleži slovijo po tem, da imajo v roki ves čas dežnik. Morda ga bomo potrebovali tudi mi. Ampak psi gredo na potep, ne da bi jim zmočilo kožuh, in mački se sem ter tja lahko pogrejejo na sončni lisi. Zvečer, ko ob desetih lastniki prižgejo Prvi program, da bi poslušali ali poklicali Mojco Blažej Cirej, pa se s polnim želodčkom zadovoljno skolačkajo na svojo cunjo. Vedo, da tudi lastnik potrebuje svoj sončni žarek, pa čeprav šele zvečer.
Tudi te dni se miza šibi pod dobrotami. Doma smo in uživamo vse te pisane barve in vonjave. Družimo se s svojimi domačimi, ljubljenčki in prijatelji. Vse – tiste, ki imate koga ob sebi, in one, ki ste sami – pa vabi v svojo družbo Mojca Blažej Cirej. V dvoje je lepše. To bo srečanje za vse stare in nove glasove.
Dež tiho pada in čeprav je solata že potožila, da ga je dovolj in preveč, ne odneha. So pa vsaj žabe zadovoljne. V ribniku uganjajo vragolije in se derejo. Če imate gumijaste škornje, si jih le obujte za ven. Da boste lažje prišli čez jezera na prehodih za pešce. In ko si boste v nedeljo zvečer sušili premočeno razpoloženje, si za dušo prižgite prvi program Radia Slovenija.
Pogosto, ko se nam česa ne ljubi takoj narediti, si rečemo: Saj imam še čas. Pa to ni nujno res. Čas je večen, vedno bo obstajal, samo priložnost to storiti, se bo mogoče že izmuznila. Ali pa nas ne bo več. Voditeljica Mojca Blažej Cirej se zato drži pravila »tukaj in zdaj«. Nima smisla odlašati. Pokvarjeno igračo popravi takoj, strgane hlače zašije, baterije v daljincu takoj zamenja. In ko pride tretja nedelja v mesecu, je tudi tukaj in zdaj.
Kaže, da nam bodo v tem januarju zmrznile ritke. Pa nos, uhlji in prsti. Ampak Mojca Blažej Cirej pozna rešitev. No, čeprav zunaj brije severni veter, lahko poskrbimo vsaj za to, da nam bo toplo pri srcu. S prijetnim klepetom.
Petletna Lia noče za sabo pospraviti igrač. Nič novega. Ko pa ji rečem, da jo gleda Božiček, je čez četrt ure pospravljena vsa soba. Ta mrzel čas utripajočih lučk je res poln pričakovanj in upanja. Ne samo pri otrocih, tudi odrasli nismo kaj dosti drugačni. Občutek minevanja naredi novo leto za neke vrste skupinski rojstni dan: spet smo vsi eno leto starejši. Veliko stvari je res mimo, le prijateljstvo ostaja večno.
Zunaj je mrzlo, zato bi vam v nedeljo zvečer Mojca Blažej Cirej rada pogrela srce s spomini na toplejše dni. Zanima jo, kam vse ste potovali, kako vam je bilo všeč, koga vse ste spoznali in kaj ste iz tega potegnili koristnega za svoje življenje. V življenje bomo obudili poletje. Je že tako, da bo še malo trajalo, preden bo na vrata potrkalo naslednje.
Po nekaj kislih dneh posije tudi sonce. In naslednji teden lahko pričakujemo tudi sončne in tople dneve. Čez dan je torej naša glavna naloga, da sprehodimo psa in uživamo v zelenju, si kupimo vrečko kostanja in se družimo z drugimi potepuhi. Kaj pa zvečer? Takrat pridejo samotne urice. Ampak naj vas to ne skrbi. V nedeljo zvečer od desetih do polnoči vas k poslušanju in mogoče celo na klepet vabi Mojca Blažej Cirej.
Jesen, ta muhasta bogata teta, je nenadoma vdrla skozi vrata. Zdaj je tu, z dežnim plaščem in dežnikom. Z gobami in kostanjem. S poplavami in gumijastimi škornji. Proti naravi smo nemočni, lahko se le potrudimo ostati dobre volje, pri tem pa nam pomaga prijetna družba. Prav zato vas Mojca v nedeljo zvečer vabi k pogovoru ali vsaj poslušanju oddaje od 22 h do polnoči. Pogum velja.
Vročina nas že kar mori, ampak ko jeseni po ves teden ne bomo videli sonca, se nam bo pa še stožilo po njem. Še malo, pa se bodo mestne ulice spraznile, mladi bodo morali v šolo. Vrtiljak letnih časov se neutrudno vrti, le temperature so vsako leto nekoliko višje. Le človekova potreba po druženju ostaja ves čas ista. Zato pa imamo (v nedeljo zvečer) Prvi program in tam se vas že veseli Mojca Blažej Cirej.
V prvi uri nočnega programa bomo klepetali z Urško Šobak, kulinarično raziskovalko in zbirateljico starih receptov naših babic in dedkov. Lani je izdala svojo prvo kuharsko knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, letos pa je temu srčnemu projektu sledila še kuharica za otroke Ej, babi, glej.
Poletni večeri kar kličejo k druženju. Takrat se malo shladi in lažje zadihamo. Poskrbeti je treba za živali, da imajo vodo in se lahko zatečejo v senco. Saj veste, ne: verige so že prepovedane. In tisti, ki imajo še posebej dobro srce, bodo nastavili vedro vode tudi zunanjim pernatim in kosmatim bitjem. Reveži vrani imajo kar odprte kljune. Kaj pa mi? Če ste za to, vas Mojca Blažej Cirej vabi k poslušanju Prvega programa. Lahko tudi pokličete.
Dr. Blaž Kosovel je urednik, publicist, voditelj, organizator dogodkov, doktor znanosti, turistični vodnik. V svoji doktorski disertaciji je raziskoval razliko med ZDA in evropskimi državami, kjer je kot temeljni pojem raziskovanja izpostavil pomen kulture. Leta 2022 je izdal knjigo Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo. Knjiga je tematsko dvoje: sistematična zgodovina pojmov kultura in civilizacija (od njunih prvih omemb do 20. stoletja) in podrobna predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku, kot to velja pri nas v Evropi. Dr. Kosovel je napisal tudi spremno besedo k letos izdani knjigi ameriškega antropologa Davida Graeberja z naslovom »Bulšihti: teorija«. V goriškem prostoru ga poznajo kot člana Društva humanistov Goriške, kot avtorja dokumentarne serije Goriški sprehodi, soorganizatorja festivala Mesto knjige in drugih dogodkov.