Najbogatejši Zemljan Elon Musk se je očitno odločil, da bo njegov denar dejansko postal sveta vladar. Najprej si je kupil družbeno omrežje, ki mu pomaga širiti glas, potem je tudi dobesedno s svojimi milijoni pomagal do Trumpove izvolitve, v zadnjih tednih se poigrava z evropsko politiko. O tem, kako Musk vsem na očeh sprevrača svetovni red, v oddaji Ob osmih z dr. Juretom Stojanom, partnerjem in direktorjem razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve.
Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini traja že leto dni, na terenu pa je zaradi številnih omejitev ni občutiti. V zdravniškem sindikatu Fides pravijo, da je stavka opozorilo, da v javnem zdravstvu ni vse v redu. S stališča običajnega človeka ta ugotovitev ni presenetljiva, saj smo se skoraj vsi na neki točki že soočili recimo z napotnicami z datumi, zamaknjenimi daleč v prihodnost, ali pa z dejstvom, da smo nenadoma ostali brez osebnega zdravnika. Kje torej smo? Kaj je s čakalnimi vrstami, kaj z vladnimi načrti, da je treba med javnim in zasebnim zdravstvom zarisati ostro črto? Kako bolni si lahko privoščimo biti? V oddaji Ob osmih gostimo kolegico Heleno Lovinčič, ki zdravstvo spremlja že več desetletij.
V času revolucije v raziskovanju vesolja je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. V Sloveniji je danes okoli 40 podjetij, ki razvijajo nove tehnologije za vesoljski sektor. Kakšne so slovenske ambicije v vesolju? Metka Pirc je pred vrhom Slovenije in Evropske vesoljske agencije v Rimskih toplicah v goste povabila državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Matevža Frangeža.
Kljub lani rekordno nizkemu številu brezposelnih pri nas je nekaterim delodajalcem težko brezskrbno gledati na nemško avtomobilsko industrijo, kjer krčijo proizvodnjo in napovedujejo odpuščanja. Med predlogi je tudi ukrep subvencioniranega krajšega delovnega časa. Kako bomo pri nas prebrodili nemško krizo?
Pred slovensko politiko je zajeten kadrovski zalogaj. Odslej smo brez guvernerja Banke Slovenije, saj je Boštjanu Vasletu potekel mandat, državni zbor pa njegovega naslednika ni uspel imenovati. Zdaj ga nadomešča viceguverner Primož Dolenc, ki pa je brez glasovalnih pravic v svetu ECB. Predsednica republike Nataša Pirc Musar mora v kratkem torej predlagati novega kandidata za guvernerja, išče kandidata za varuha človekovih pravic, ki bo v državnem zboru lahko dobil najmanj 60 glasov podpore, predlagati pa bo morala tudi kandidata za novega sodnika na sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Bosta s premierom Robertom Golobom uspela zakopati bojne sekire, da bo politika lahko sklenila nujne kompromise? Gost oddaje Ob osmih je politolog Marko Hočevar.
Avstrijski skrajno desni Svobodnjaki so v roke dobili mandat za sestavo vlade, prvič se utegne zgoditi, da bodo postavili kanclerja. Propad koalicijskih pogajanj med avstrijskimi strankami sredine prihaja kot svarilo pred nemškimi predčasnimi volitvami, da se na oblast lahko povzpnejo tudi radikalne sile. Kaj vzpon skrajne desnice pomeni za Evropo? Gost v oddaji Ob osmih je zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič.
Oddajo Ob osmih v novem letu začenjamo športno. Slovenija je namreč na področju športa res odlična. Tako je bilo v letu 2024, ki je bilo olimpijsko leto. Iz Pariza so slovenski športniki prinesli tri medalje, dve zlati in eno srebrno; paraolimpijci so se z iger vrnili z zlatom in bromom. Pričakovanja so na športnem področju visoka tudi letos. In leto se začenja zelo zares, s svetovnima prvenstvoma v rokometu in alpskem smučanju. Že jutri pa bodo na tekmi svetovnega pokala v Kranjski gori nastopile alpske smučarke. V oddaji Ob osmih torej o športnih uspehih lani in letošnjih pričakovanjih.
Zadnjo oddajo Ob osmih v tem letu posvečamo lokalni novici. Številni mediji namreč ukinjajo lokalna dopisništva, s tem pa bralci in gledalci veliko izgubljajo. Prikrajšani so za pomembne informacije iz okolja v katerem živijo. Da pa so lokalni dopisniki še kako dobrodošli, se je jasno pokazalo ob lanskih avgustovskih poplavah. Zaradi lokalnih poročevalcev je cela Slovenija videla opustošenje in slišala zgodbe iz prizadetih krajev. O tem, zakaj je lokalna novica tako pomembna, smo v začetku jeseni govorili na že tretji izvedbi Avdiofestivala v organizaciji Radia Slovenija. Tokratna oddaja Ob osmih ponuja delček tega pogovora.
Hrvaško je tik pred koncem leta pretresel napad na eni izmed zagrebških osnovnih šol v katerem je 19-letnik z nožem ubil sedemletnega otroka, še tri otroke in učiteljico pa ranil. Ljudje so pretreseni, zahtevajo več varnosti v šolah. V nedeljo pa se bodo hrvaški volivci odpravili na volišča. Volili bodo predsednika države. Izbirajo med osmimi kandidati, po anketah sodeč, bo aktualni predsednik Zoran Milanovič ostal na tej funkciji, a bo moral najverjetneje v drugi krog. Novo leto bo Hrvatom prineslo nepremičninski davek. O vsem tem se bomo v oddaji Ob osmih pogovarjali z dopisnico iz sosednje države Tanjo Borčič Bernard.
Danes je za številne še zadnji delovni dan pred božično novoletnimi prazniki. Etimološko izvor besede praznik pomeni neko praznino, pomeni »biti prazen«. To se nanaša na daljno preteklost, ko je bil prazničen dan prazen dela. Danes so prazniki pravzaprav »polni vsega«. Ali sploh še znamo zares praznovati? O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z duhovnikom, teologom in pedagogom, doktorjem Romanom Globokarjem
Težko bi rekli, da je leto, ki se končuje, na globalni ravni prineslo več stabilnosti in optimizma. Konflikti so se zgolj širili in poglabljali, zahodne družbe so se še bolj polarizirale, narava je še ostreje pokazala zobe, izvolitev Donalda Trumpa pa za svet predstavlja še več nepredvidljivosti. Leto, ki je za nami in prihodnje geopolitične izzive je v tokratni oddaji Ob osmih pokomentiral dr. Matjaž Nahtigal z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Globalno gospodarstvo je na prelomnici. Evropa je v težavah. Kaj pa Slovenija? Na udaru je zlasti avtomobilska industrija. Večjih odpuščanj za zdaj še ni, zaposlenost ostaja visoka. Podjetja pestijo visoke cene energentov. Letošnje leto je sicer zaznamovala vnovična vzpostavitev socialnega dialoga. O vsem tem in o pričakovanjih za prihodnje leto se je Metka Pirc pogovarjala z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije Vesno Nahtigal.
Leto 2024 je v slovenski politiki prineslo marsikaj in tudi v oddajah Ob osmih smo se ga lotevali z različnih zornih kotov. Tisto, kar proti koncu leta postaja zelo očitno, na kar opozarjajo številni analitiki, pa je mehčanje in razgradnja ugleda institucij države, tako s strani predsednika največje opozicijske stranke kot tudi s strani predsednika vlade. Kam lahko to pelje? Odgovor tudi na to bomo poiskali s sogovornikom, ki je v svoji dosedanji karieri zasedal prav vse najvišje položaje in se dodobra spoznal tudi s prednostmi in pastmi vsega, kar prinaša politika. Gost tokratne epizode oddaje Ob osmih je nekdanji predsednik države Borut Pahor.
Vodenje ustavnega sodišča je od dosedanjega predsednika Mateja Accetta prevzel ustavni sodnik doktor Rok Čeferin, zadnja tri leta podpredsednik tega sodišča. Ustavno sodišče je v tem letu sprejelo kar nekaj odmevnih odločitev. Med drugim je določilo višino sodniških plač potem, ko vlada več kot leto dni ni uresničila ustavne odločbe. Tik pred koncem leta je ugotovilo neustavnost omejitve oploditve z biomedinsko pomočjo. O tem, v kakšni kondiciji je ustavno sodišče in o napadih na sodstvo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali z novim predsednikom ustavnega sodišča Rokom Čeferinom.
Vojaški spopadi, zdravstvene krize, gospodarske in okoljske spremembe ... zdi se, da svet, v katerem živimo, danes bolj kot kadarkoli prej potrebuje prostovoljce, torej posameznice in posameznike, ki po lastni volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase opravljajo dela v dobro drugih oziroma v splošno korist. V Sloveniji ima prostovoljstvo dolgo tradicijo, kar se je navsezadnje pokazalo tudi ob lanskih avgustovskih poplavah. Zakaj potem število prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur, po podatkih ministrstva za javno upravo, upada? O tem v oddaji Ob osmih.
V vrsti obletnic in svetovnih dni smo ta teden obeležili tudi mednarodni dan boja proti korupciji. Dan je proglasila generalna skupščina Združenih narodov, in sicer kot obletnico podpisa Konvencije združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta 9. decembra 2003 v Mehiki. Pogled v Slovenijo, kar zadeva zaznavo korupcije, ni dober. Na mednarodnem indeksu zaznave smo na 42. mestu skupaj z Italijo in Dominikansko republiko, z našimi odzivi na priporočila pa so nezadovoljni tudi v Grecu, v skupini drža Sveta Evrope za boj proti korupciji. In kaj trenutno opazujemo doma? Očitno se je politika odločila, da je zanjo najbolje, če odločitev organov, ki se ukvarjajo s korupcijo, preprosto ne upošteva. Kako najprej? To so vprašanja za tokratno gostjo oddaje Ob osmih, to je predsednica upravnega odbora Transparency International Slovenija Neža Grasselli.
Kaj čaka Sirijo po padcu režima Bašarja al Asada, ki je bil sinonim za represijo, nasilje in gospodarski propad države? Bo uspel miren prehod oblasti? Kakšna bo pri tem vloga mednarodne skupnosti, predvsem ZDA in Rusije? O pasteh, ki čakajo Sirijo v tem občutljivem obdobju smo se pogovarjali z zaslužnim profesorjem mednarodnega prava doktorjem Bojkom Bučarjem.
Človekove pravice – besedna zveza, ki bi morala ob današnjem dnevu človekovih pravic še posebej v ospredju. Z dnevom človekovih pravic obeležujemo obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic leta 1948. "Ta dan je priložnost, da se spomnimo, da so človekove pravice univerzalne, nedeljive, neodtujljive, soodvisne in medsebojno povezane," je zapisano na spletni strani Sveta Evropske unije. Kje pa smo v resnici? Kako univerzalne so res človekove pravice v svetu, ki ga pretresa čedalje več konfliktov? V svetu, kjer se posamezne države kot v samopostrežni trgovini odločajo, katera mednarodna priporočila in opozorila bodo upoštevale in katerih ne? Gostja tokratne epizode oddaje Ob osmih je profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic doktorica Veronika Fikfak.
Ponoči je naše domove obiskal Miklavž, prvi od treh dobrih mož v prazničnem mesecu, ki je hkrati čas obdarovanja. Velikodušnega svetnika se najbolj veselijo otroci, a se v časih izobilja in vzgoje po novem izkaže, da otroci danes niti ne vedo, kaj bi si zaželeli. Kako krmariti v sodobnem svetu, zaznamovanem s potrošnjo na eni in revščino na drugi strani ter kakšno vlogo pri tem imajo starši bo danes govor v oddaji Ob osmih. Voditeljica Metka Pirc je v studio Prvega povabila psihologa, sistemskega družinskega terapevta in doktorja sociologije kulture Alberta Mrgoleta.
Grožnje sodnikom, neprijavljen shod v ljubljanskem BTC, mafijski umor moškega v Ljubljani. Ali še živimo v varni državi? Kaj dela policija? Obvladuje varnostne razmere? Kaj pa globalna varnost? Vojna na tleh Evrope, številna druga krizna žarišča, ki bodo na staro celino zagotovo naplavila nov val migracij. Nekatere države svoje ljudi že opozarjajo, da morajo biti pripravljeni. Pregledujejo zaklonišča, državljanom delijo letake z navodili v primeru krize ali vojne. Kako varni torej smo? Odgovore smo iskali v oddaji Ob osmih.