Claim OwnershipOd setve do žetve
Subscribed: 6Played: 173
Subscribe
© (C) RTVSLO 2023
Description
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
207 Episodes
Reverse
V čisto mladem letu smo se pozanimali, kakšni razpisi so vam trenutno na voljo, pa o tem, kakšni so letošnji največji izzivi za Kmetijsko gozdarsko zbornico. Obiskali smo namreč njihovo prvo novinarsko konferenco v novi sestavi. Generacijsko prenovo doživlja tudi Javna služba kmetijskega svetovanja in k sodelovanju vabi mlade strokovnjake. Predsednik zbornice Jože Podgoršek med drugim izpostavlja še problematiko visokih omrežnin na kmetijah, ki so si postavile sončne elektrarne in nepotrebne birokratske obremenitve. Na Koroškem pa medtem zgledno ohranjajo dediščino priprave rženega kruha in znanje prenašajo na mlajše.
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić nam v pogovoru za oddajo Od setve do žetve razgrinja načrte za leto 2025. Pri tem bo pomembna predvsem priprava strateškega načrta za prihodnje obdobje skupne kmetijske politike. Veliko izzivov bo na zakonodajnem področju, kjer med drugim želijo reorganizirati javno službo kmetijskega svetovanja. Tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem se pogovarjamo o uspehih preteklega leta in se oziramo k novim izzivom zadružništva. Na obisku pri Žnideršičevih iz okolice Brežic pa izvemo, kako se je v zadnjih letih preoblikovala njihova ekološka kmetija.
Zadnja oddaja Od setve do žetve v tem letu ima praznični pridih. Najprej gostimo študentko Kajo Naveršnik, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem evropskem tekmovanju za najboljšega mladega kuharskega šefa na Siciliji. Nadaljujemo s 27-o slovensko vinsko kraljico Sanjo Ferjančič – prav v teh dneh se poslavlja od vinskega prestola. Naš gost je tudi dobitnik nagrade naj hlev 2024 Gašper Napotnik in – kot se za ta čas spodobi, oddajo zaokrožimo z žlahtno kapljico. Pred dnevi so na kmetiji Črnko v Jarenini predstavili novo vino, ki poleg penine Oceanus zori v globinah našega morja.
Božično-novoletni prazniki so že po običaju primerni za peko potice in pripravo ostalih kulinaričnih dobrot. Na Turistični kmetiji Pri Levarjevih vselej lepo diši po domači kuhinji, ki vključuje mesne ali zelenjavne jedi, kruh iz krušne peči, božični kruh poprtnik ali pa potico. Prav za pripravo te značilne slovenske sladice nam je gospodinja Jolanda zaupala nekaj nasvetov, izkušenj in veščin iz kulinarične dediščine Dolenjega Jezera. S kulinariko je povezana tudi pridelava divjih špargljev. V Vrtnariji Golob-Klančič v Vitovljah na Goriškem so predstavili rezultate enoletnega projekta, kako uspešno zatirati razvoj lišajev in mahov, ki povzročajo velike težave v pridelavi divjih špargljev. Povpraševanje po njih že krepko presega ponudbo, ugotavljajo tako pridelovalci kot stroka. V oddaji smo obiskali tudi Božičevo kmetijo v Podnanosu. Tam je doma najboljša pridelovalka žganja po izboru drugega mednarodnega festivala žganih pijač Slovenija 2024.
Ob pomembnih obletnicah so v Parku Škocjanske jame predstavili tudi novo blagovno znamko Unesco biosferno območje Škocjanske jame in nosilcem blagovne znamke podelili prve certifikate »Tu sem doma«. Med prejemniki je tudi član Čebelarskega društva Anton Žnideršič Ilirska Bistrica Andrej Bergoč, ki se dobro zaveda, kako pomembna je kakovost medu. To v oddaji pojasnjuje tudi dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na Koroškem vsako leto – že 25 let – izbirajo moštno dčvo – dekle, ki prihaja iz kmečke družine in pozna koroške običaje, hkrati pa promovira tradicionalni koroški mošt. Ena večjih turističnih kmetij v Zgornji Savinjski dolini – kmetija Zgornji Zavratnik iz Luč, pa svoja vrata rada odpre tudi šolarjem.
Sanacija gozdov po lanskih neurjih in posledica, degradacija podlubnikov, je bila uspešna. To je rezultat dobrega sodelovanja proaktivnih lastnikov z javno gozdarsko službo in predvsem izvajalcev del ter razmeroma ugodnega leta brez večjih ujm. Tudi letos pa so razglasili priznanja, namenjena najskrbnejšim lastnikom gozda, ki z zglednim gospodarjenjem in nego vzbujajo pozornost v množici 460 tisoč lastnikov in solastnikov gozdov. V oddaji se bomo pogovarjali tudi s Primožem Jesenkom, letošnjim prejemnikom priznanja za rejo in ohranjanje plemenskih ovac jezersko-solčavske pasme, in Nežo Bric, trenerko borderskih ovčarjev, ki jih usposablja za delo z ovcami.
V oddaji Od setve do žetve smo predstavili zanimiva enoletna projekta: prvi se nanaša na predelavo mesnih izdelkov z manj nitritov in nitratov, drugi pa na gojenje mikrozelenjave. Po zagotovilih stroke sta oba projekta uspela. Odpravili smo se še v turistično priljubljeno Logarsko dolino – v občino Solčava in obiskali turistično kmetijo Lenar.
V Trsnici Vrhpolje na Vipavskem je te dni zelo delavno, saj pripravljajo trsne cepljenke za prodajo doma in po vsej Evropi. Nenavadno pa je, da vipavski trsničarji v Sloveniji pridelane cepljenke francoskih sort vin prodajajo v Francijo. Razlog bomo razkrili v tokratni oddaji. Je pa za potrebe vipavske trsnice na voljo vse manj zemljišč. In prav o zaščiti in ohranjanju kmetijskih zemljišč so govorili tudi na letošnjem posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja. Zaradi pozidav, vremenskih vplivov in onesnaževanja so tla po ugotovitvah stroke vse bolj ogrožen naravni vir. Tako smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih izgubili 8.500 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč. Na kmetijskem ministrstvu pripravljajo ukrepe za trajno zaščito. V oddaji smo obiskali tudi vinogradniško kmetijo Sirk v Biljani v Goriških brdih.
Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor letos praznuje 130-letnico delovanja. Na prireditvi v počastitev te pomembne obletnice in seveda ustanove, katere poslanstvo je strokovno izobraževanje in svetovanje kmetom, so se zazrli v zgodovino in spregovorili o izzivih kmetijstva. RRA Zeleni kras, ki deluje na območju šestih Primorsko – Notranjskih občin je pripravil tradicionalni festival kolin. Letos bo so ga razdelili v tri sklope, in raztegnili vse tja do konca januarja prihodnje leto. Med drugim pripravljajo številne zanimive delavnice in bogato kulinarično ponudbo. Na koncu pa še o žbrinci. Vas zanima, kaj je to? Prisluhnite oddaji.
Pred največjim praznikom vinogradnikov, dnevom sv. Martina, ki pregovorno mošt spreminja v vino, se po državi vrstijo martinovanja in pokušine mladega vina. Tudi na Bizeljskem se martinovo tradicionalno zaznamuje z veselico s krstom mošta. Od tam je tudi predsednik Vinisa, Blaž Zagmajster, z njim se pogovarjamo o stanju v tej panogi in o pobudi, da se za vinogradništvo v letošnjem letu prizna naravna nesreča. Napovedujemo ozaveščevalno akcijo Teden slovenske hrane, ki je nadgradnja Tradicionalnega slovenskega zajtrka in bo letos potekal prvič. Vino in kakovostna lokalna hrana sta tudi osnova turistične ponudbe, ta pa je na turističnih kmetijah vedno obogatena s tradicijo in regijskimi značilnostmi. Na turistični kmetiji Stogelj iz Luč je to zgornjesavinjski želodec, geografsko zaščitena kulinarična specialiteta.
Pred skorajšnjim največjim vinogradniškim praznikom, ko se mošt spremeni v vino in kleti na široko odprejo vrata vinoljubcem, smo preverili, kakšen vinski letnik je v sodih. Vinarji so že ob trgatvah napovedali, da je pridelka bistveno manj, a kakovost je izjemna. Ob tem opozarjajo še na vse težje razmere na vinskem trgu in – kot smo slišali v tokratni oddaji – ob vse izrazitejših podnebnih spremembah in opuščanju vinogradništva trendi v tej panogi niso pozitivni.
Samooskrba s krompirjem v Sloveniji zadnje desetletje ne dosega niti 70-odstotnega deleža. Nič drugače ni tudi na Primorskem; tam se s pridelavo krompirja – ob vrtičkarjih – ukvarja približno 1.850 kmetij na približno 400 hektarjih površin. Pomemben razlog za upad pridelave krompirja so po mnenju stroke cenovna nihanja na trgu in premajhna organiziranost pridelovalcev. Na Goriškem želijo spodbuditi pridelovalce in gostince k večjemu sodelovanju na podlagi čim širše in čim raznovrstnejše ponudbe krompirjevih jedi. Poudarek je na njoku kot novem gastronomskem povezovalnem čezmejnem produktu.
Več v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o vse večjem zanimanju vinogradnikov za stare vinske sorte. Te obetajo in so tržno zanimive, poudarjajo vinarji na Primorskem. V oddaji smo se pozanimali tudi o letini sadja v koroških sadovnjakih.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije povezuje 130 kmetij, na številnih pa sirarsko pot nadaljujejo mladi prevzemniki, ki z novimi, inovativnimi idejami iščejo nove tržne poti, ohranjajo kmetije in ostajajo na podeželju. Sir pa nima le prehranske vrednosti, temveč v sebi nosi zgodbo in sporočilo nekega okolja. Ob 15. oktobru – svetovnem dnevu kmetic smo pred mikrofon povabili mlado prevzemnico Zalo Stegel s kmetije Tomaževi z Malega Ubeljskega pri Postojni in se pogovarjali predvsem o konjih pasme haflinger, ki jih ima na svoji kmetiji. Domačija Metul iz Luč pa je turistična kmetija z nastanitvijo, ki sredi neokrnjene narave obiskovalcem nudi mir, hkrati pa je odlično izhodišče za raziskovanje Zgornje savinjske doline.
Čebelarsko društvo Nova Gorica praznuje 110-letnico delovanja, čeprav je medena letina pod povprečjem, pa jim to ne more pokvariti prazničnega razpoloženja. Razlogov za zadovoljstvo pa nimajo v Združenju hribovskih in gorskih kmetij Slovenije, kjer opozarjajo, da mora država korenito spremeniti odnos do kmetovanja na območjih z naravnimi omejitvami. Predvsem pa mora te kmetije učinkovito podpreti z ukrepi kmetijske, davčne, socialne, prostorske in gospodarske politike. V nasprotnem je vprašljiv njihov obstoj.
Obdržalo pa se je zadružništvo v Vipavski dolini, kjer so v okviru letošnje trgatve zaznamovali 130. obletnico ustanovitve prve vinske zadruge na območju Slovenije. O vsem tem v tokratni oddaji.
V oddaji Od setve do žetve smo se tokrat ustavili pri sirarjih, in sicer pri 4. Festivalu slovenskih sirov in posvetu, na katerem so se predstavili mladi sirarji s svojimi zgodbami. Govorili pa smo še o bučah, o letošnji letini, s katero so lahko pridelovalci bolj zadovoljnikot z lansko, in posvetili pozornost tudi ajdi, poljščini, ki se v zadnjih letih vrača na naše krožnike.
V ospredju oddaje je vprašanje trajne zaščite kmetijskih zemljišč. Sedanji sistem prostorskega načrtovanja ga ne zagotavlja. Z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Tušar se pogovarjamo o dolgoročnih zakupih državnih kmetijskih površin. Pozornost bomo namenili tudi ekološkemu kmetijstvu, ki se ne more pohvaliti z rastjo, kot tudi ne s prodorom v kuhinje javnih zavodov. Med ključnimi nalogami dejavnikov na tem področju so izmenjava dobrih praks, ozaveščanje in povezovanje.
Pred prihajajočimi oktobrskimi volitvami Kmetijsko gozdarske zbornice smo se z direktorjem Janezom Pircem pogovarjali o delovanju te največje nevladne kmetijske organizacije v zadnjih štirih letih. Volitev se sicer lahko udeleži dobrih 110.000 lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov in približno 2000 pravnih oseb. Pirc volilne upravičence poziva, naj se na glasovanje odpravijo v čim večjem številu, saj lahko samo tako posredno sodelujejo pri oblikovanju kmetijske politike. V oddaji tudi o letošnjem pridelku hmelja – sezona, pravijo, je bila podpovprečna in o trgatvi v Radgonskih goricah, ki se je začela veliko prej kot običajno. Kdo vse je trgal in kakšna je bila letina?
V redni tedenski oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju, smo se tokrat ustavili pri mladih v tej panogi. Tudi zanje časi niso rožnati in med drugim smo jih vprašali, kaj jih trenutno najbolj skrbi. Jesen je čas za obiranje darov narave, o letošnjem pridelku koruze in paradižnika smo govorili v tej oddaji, zaokrožili pa smo jo z iztekajočim se razpisom za namakalne sisteme, namenjene več uporabnikom.
V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili namakanju, ki je eno osrednih razvojnih vprašanj v kmetijstvu pri nas. Z dvema odstotkoma namakalnih kmetijskih površin smo na repu držav Evropske unije. Kmetijsko ministrstvo pa ima dovolj denarja za sofinanciranje namakalnih sistemov do konca leta 2027.
Pogovarjali smo se tudi z Marjanom Roblekom in Ivanom Lenartom, ki sta med letošnjimi prejemniki priznanja Zadružne zveze Slovenije za trajen prispevek k razvoju zadružništva.
Čez približno mesec dni bodo volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice, v zvezi s tem smo izpostavili nekaj pomembnih datumov.
Letos se je vsaj dva tedna prej kot običajno začela trgatev v slovenski Istri, Vipavski dolini, Brdih in tudi na Krasu. Tako po oceni svetovalne službe kot samih vinogradnikov se obeta kakovostno dober letnik, količinsko pa vsaj za četrtino ali tretjino manjši pridelek od večletnega povprečja. Stroka pa opozarja na precejšnje krčenje in preskromno obnovo vinogradov v vseh treh slovenskih vinorodnih okoliših. Namesto potrebnih 470 hektarjev na leto je obnova površin z vinsko trto nekje na polovici. V oddajo se seznanimo s posledicami suše na Primorskem in izvemo kako namakalni sistem Vogršček po več letih težav končno in na veliko zadovoljstvo kmetov deluje nemoteno. Pozanimali smo se tudi, kako je s sanacijo pogorelih gozdnih površin na Krasu.
Comments
Top Podcasts
The Best New Comedy Podcast Right Now – June 2024The Best News Podcast Right Now – June 2024The Best New Business Podcast Right Now – June 2024The Best New Sports Podcast Right Now – June 2024The Best New True Crime Podcast Right Now – June 2024The Best New Joe Rogan Experience Podcast Right Now – June 20The Best New Dan Bongino Show Podcast Right Now – June 20The Best New Mark Levin Podcast – June 2024
Download from Google Play
Download from App Store
United States