Od srede do srede

Komentatorja o pogajanjih za Gazo, Trumpovi nominaciji za Nobelovo nagrado in vpisu gotovine v ustavo. Markeš: »Palestincem pripada država, ne riviera.«  

Komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš od razprave o Gazi in Trumpovem 500-letnem miru do Golobovega populizma v domačih koordinatah. V ospredje tokratnega pogovora sta postavila tragedijo v Gazi in Toma Potokarja, plastičnega kirurga in zdravnika prostovoljca slovenskih korenin, ki je deloval na številnih vojnih območjih, nazadnje prav v Gazi.  

Komentatorja Žerdin in Markeš od domače razprave o vrednosti dela do globalne arene, kjer odmevajo narcisoidni monologi in rožljajo brezpilotni letalniki. Na domačem političnem prizorišču je nedavno završalo ob predlogu vlade Roberta Goloba, da bi vsem zaposlenim, tudi v javnem sektorju, namenila božičnico. Poteza, ki jo je Janez Markeš v pogovoru z Alijem Žerdinom označil kot »meč z dvema reziloma«, je sprožila pričakovane odzive gospodarskih združenj. A kot poudarja Markeš, bistvo predloga presega zgolj finančno injekcijo pred prazniki. Po njegovem mnenju gre za ključen signal, »da je državljan nekaj vreden, da je človek nekaj vreden« v času, ko se rekordni dobički ne prerazporejajo k tistim, ki jih soustvarjajo, temveč se stekajo »izključno k lastnikom in v namere samega kapitala«. Markeš je bil v pogovoru oster do odziva Gospodarske zbornice, ki po njegovem mnenju deluje po načelu »država, pojdi proč«, ko gre za regulacije, a kliče »država, pomagaj«, ko se sama znajde v težavah. Vlada s to potezo, naj bo »mišljena iskreno ali je populistična«, po njegovem mnenju naslavlja tudi pozabljene stebre družbe – šolnike, zdravstvene in socialne delavce, ki so »vedno izpuščeni iz vseh debat o dobičkih« in obravnavani zgolj kot breme države. Predlog tako ni le socialni ukrep, ampak dregljaj v osir prevladujoče miselnosti, kjer se v imenu abstraktnega gospodarstva pozablja na kakovost življenja. »V imenu ekonomizma smo praktično uničili naša življenja in naše družbeno življenje,« je bil kritičen Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o novem predsedniku NSi in dogajanju v ZDA. Stranka Nova Slovenija (NSi) je na kongresu izbrala novega predsednika – Ali Žerdin se sprašuje, ali nov predsednik pomeni tudi novo politiko. Janez Markeš meni, da se ne bo zgodilo nič novega, saj ekipa in ideologija stranke ostajata isti. Stranka še vedno sledi neoliberalni ideologiji, ta menjava pa je namenjena zbliževanju stranke z Janezom Janšo, ocenjuje Markeš, ki meni, da NSi predstavlja predvsem vstopna vrata za lobiste. Žerdin je spomnil še na dogajanje v ZDA, kjer je morilec ustrelil Trumpovega demagoga Charlieja Kirka. Markeš je opazil, da se je Kirk mestoma celo distanciral od Izraela, čeprav je sicer zvesto sledil Trumpovi politiki. Žerdin meni, da je prekomerna medijska pozornost, ki jo je deležna Kirkova smrt, namenjena predvsem temu, da preglasi tragedije mnogo večjega obsega v drugih delih sveta. Markešu se zdi zanimivo, da morilec, ki ne kaže obžalovanja, prihaja iz republikanske družine. Iz okolja torej, ki spodbuja nošnjo orožja. »Dokler to orožje strelja po črncih ali otrocih iz osnovnih šol, jih ne skrbi, če pa zadane vplivneža, je pa to naenkrat problem,« opaža Markeš. Kljub temu regulacije orožja v ZDA ni na vidiku.  Ko ubijejo otroka v Palestini, nihče ne trzne, ko pa ubijejo ameriškega politika, se ustavi cel svet, meni Markeš. Postalo je jasno, da Izrael izvaja genocid, pa vendar se svet obnaša, kot da Izrael lahko počne kar hoče. V tem kaotičnem svetu se slovenske notranje politike sploh ne da več razumeti brez zunanje, opaža Markeš, ki pogreša predvsem osnovno moralo v politiki.  Avtokrati, kot so Trump, Putin in drugi, so princip obče morale zamenjali za dogovore, lobije in interese, »kot se dogovoriš, tako bo«, ocenjuje Markeš, ki pogreša predvsem vrnitev h kantovski morali. 

Ali Žerdin in Janez Markeš analizirata vojaško parado v Pekingu, morebitno navezo med Evropo in Kitajsko, komentirata pa tudi Blejski strateški forum.

V najnovejši epizodi podkasta Ali Žerdin in Janez Markeš analizirata trgovinski sporazum med ZDA in EU, dogajanje v Gazi ter policijsko nasilje na Koroškem.  

Ali Žerdin in Janez Markeš o lakoti v Gazi, pozivu papeža Leona XIV. in Trumpovem drugem predsedniškem mandatu. Komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta v podkastu Od srede do srede analizirala stanje v Gazi ter odnos svetovnih velesil do genocida, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci. Med drugim sta razčlenila dogajanje v ZDA in komentirala povezavo Univerze v Ljubljani z izraelskimi izobraževalnimi ustanovami. »Razdelilnica hrane v Gazi je postala kot strelišče glinastih golobov,« je o več kot 800 mrtvih, ki so jih ustrelili, medtem ko so čakali na hrano, dejal Žerdin in spomnil, da je generalni sekretar ZN António Guterres zlomljen naprošal, naj se mednarodnim agencijam omogoči, da na območje pripeljejo hrano. Markeš je Benjamina Netanjahuja primerjal z zmajem, ki brca z repom, a dodal, da je Izrael v resnici majhna muha, ki sedi na slonu, to pa so ZDA. Ameriška javnost mora od znotraj prežariti mit o demokraciji, ki ne obstaja več, ali pa bo Netanjahu še naprej počel, kot se mu zahoče. Markeš je poudaril, da se genocid v Gazi ne dogaja le zaradi Izraela, temveč s pomočjo ZDA, Nemčije in Velike Britanije, ki, kot že tolikokrat v zgodovini, ponovno igra dvojno vlogo.

Ali Žerdin in Janez Markeš o obisku Francesce Albanese, ki je mednarodni skupnosti in domači politiki nastavila ogledalo pri vprašanju človekovih pravic v Gazi. Obisk posebne poročevalke Združenih narodov za okupirana palestinska ozemlja Francesce Albanese minuli teden ni bil le eden v vrsti diplomatskih dogodkov. Njena predavanja v Mariboru in Ljubljani ter srečanja z državnim vrhom in civilnodružbenimi organizacijami, kot sta AE in Upan, so v slovenski prostor vnesla oster razmislek o stanju človekovih pravic, vlogi mednarodne skupnosti in hinavščini svetovnih velesil. Kritika se je razširila na celotno Evropsko unijo, ki jo je Markeš označil za »moralno popolnoma bankrotiran sistem«. Čeprav na primer britanski parlamentarci zahtevajo sankcije proti Izraelu, njihova oblast še naprej pošilja dele za letala in obveščevalne podatke. Markeš je prepričan, da se danes »svetovna notranja politika reže na vprašanju Gaze«, saj to razkriva, kdo dejansko vlada sistemom. Ta ločnica je bila očitna tudi v Sloveniji in bo po njegovem ključna na prihodnjih volitvah. Na eni strani je omenil ravnanje Janeza Janše, ki je v preteklosti obiskoval Netanjahuja in na vladno palačo izobešal izraelske zastave. Na drugi strani so sedanji predsednik vlade, zunanja ministrica in predsednica države, ki tega ne počnejo. Svojo kritiko dvoličnosti je ponazoril z osebnim doživetjem, ko je med vožnjo poslušal Radio Ognjišče. »Poslušam radio in mi ušesa obtičijo na Radiu Ognjišče, kjer so imeli intervju z Romano Tomc. [...] Ampak kakšno pranje možganov je bilo to,« je dejal Markeš. V neposredni primerjavi s Francesco Albanese je dodal: »Če primerjaš to s Francesco Albanese, ki ima jasno in čisto govorico, jasen pogled in jasno tezo, in si za to pripravljena zastaviti besedo, vidiš razliko. Ti, ki perejo možgane, so na 8500 evrih plače samo zato, da polirajo svoje betone.« Ta vzorec, opozarja Markeš, se nadaljuje pri odnosu dela opozicije do romske problematike. Meni, da politiki, kot so Romana Tomc, Milan Zver in Žan Mahnič, problem poskušajo »pobarvati rasno in etnično«. »Rečejo, vsi Romi so taki, zdaj se pa oborožite proti Romom,« je bil kritičen Markeš.

Ali Žerdin in Janez Markeš v podkastu Od srede do Srede svarita pred politično igro z Natom, primerjata Goloba z Janšo in opozarjata na grožnje sosednjih držav.

V najnovejši epizodi podkasta Od srede do srede sta Ali Žerdin in Janez Markeš analizirala pereče mednarodne in domače teme, v ospredju pa se je znašel presenetljiv poziv ameriškega predsednika. Donald Trump namreč odločno pritiska na izraelske oblasti, naj ustavijo sodni proces proti premierju Benjaminu Netanjahuju, ki je obtožen korupcijskih dejanj v vrednosti okoli dvesto tisoč evrov. Trump trdi, da je Netanjahu »vojni heroj« in da se takšnih ljudi ne preganja po sodiščih. To sproža vprašanje, kot ugotavlja Žerdin, ali gre za »ameriški napad na izraelsko suverenost« ali zgolj za nadaljevanje Netanjahujevih prizadevanj za spodkopavanje izraelskega sodnega sistema, ki so bila vidna že pred 7. oktobrom 2023.

Ali Žerdin in Janez Markeš komentirata paradokse sodobnega sveta, ko je napadeni nasilnež, napadalec pa žrtev, lotita se tudi sodobne demokracije. Vabljeni k poslušanju!

Janez Markeš in Ali Žerdin analizirata kritiko Kučana in Pahorjevo novo držo ter razkrivata, kdo so danes pravi »strici iz ozadja«. Dotakneta se tudi Gaze in ZDA. Nedavni intervju nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja pri voditelju Jožetu Možini še vedno močno odmeva. Na njegove izjave se je med drugim ostro odzval tudi prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je Pahorja konec osemdesetih let tudi vzel v službo na Centralnem komiteju. V tokratnem podkastu Od srede do srede sta komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš razčlenila ozadje te polemike, ki razkriva globoka razhajanja v pojmovanju politike in državništva. Osrednja točka razprave je postala Pahorjeva izjava o genocidu v Gazi, češ da o njem lahko govorimo šele, ko je potrjen s sodno odločbo. Markeš meni, da te izjave ni mogoče razumeti brez širšega konteksta: »On preprosto v mednarodnem gospodarskem lobiju mora izgovarjati besede, ki ga ne bodo onemogočale, recimo pri nekem IPO ali pri neki judovski banki.« Po njegovem mnenju se Borut Pahor zdaj ne obnaša več kot državnik, temveč kot podjetnik, ki »jemlje brand nekdanjega predsednika države« in ga kapitalizira prek londonskega kluba, ki ga trži po svetu. Dobil je vtis, »kot da je Pahor, ne da je plačan za to, kar je povedal o genocidu, ampak da je uganil, kaj mora povedati, zato da bi mu to poslovno koristilo«. Na drugi strani je, po Markeševo, Kučanov nastop v oddaji Marcela Štefančiča pokazal temeljno razliko. Kučan, ki je bil do Pahorja »dostojno kritičen«, se po Markeševo še vedno obnaša kot državnik. Vprašanje Gaze je postavil na višjo raven, ko je dejal, da gre za »civilizacijsko vprašanje, ki je onkraj politizacije nizkega tipa« in »za človečnost«. S tem je jasno pokazal, da se s Pahorjevim stališčem ne strinja. Markeš sicer pohvali Pahorjevo držo glede povojnih grobišč in kritiko Zorana Jankovića, a poudarja, da je pri vprašanju Gaze razkorak med njima očiten.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta razpravljala o genocidu, Gazi in Izraelu. Nekdanji predsednik republike Borut Pahor se je konec prejšnjega tedna oglasil z ocenami glede dogajanja v mednarodnem okolju. Njegova izjava, da v Gazi ni genocida, je sprožila kar nekaj polemik. Obenem je ta izjava povezana tudi s Pahorjevim oznanilom, da bo svojo dejavnost na družbenih omrežjih in drugod poskušal čim bolj učinkovito monetizirati, je povzel Ali Žerdin. Janez Markeš meni, da je Pahor s svojim relativiziranjem dogajanja ponovno zamudil priložnost, da bi bil tiho. Žerdin je pojasnil, da beseda genocid ob pravni teži nosi tudi politično in emocionalno težo, bega pa ga predvsem, ali Pahor meni tudi, da Izrael v Gazi ne izvaja vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.

Delova komentatorja v podkastu premlevata o Trumpovem »psihiatričnem dosjeju«, Putinovi »norosti«, čudaški EU in slovenskem »protisunku«.  

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o nedavnem referendumu o dodatku k pokojninam umetnikov. Ali Žerdin je tokratni pogovor otvoril z nedeljskim referendumom, na katerem je okrog 400 tisoč ljudi zavrnilo zakon, ki je po njegovem mnenju »omogočal, da bi zaslužni umetniki k pokojninam prejeli – nekateri malo večji, drugi malo manjši – dodatek«. »Ni šlo za zakon, šlo je za čisto druge stvari,« mu je odgovoril Janez Markeš. »To je taktična, politična poteza prvaka SDS, ki mu je uspela. Koalicija je ocenila, da se v njegovo igro ne bo spustila, in to je bila napaka,« je dodal. »Ne moreš pozvati k bojkotu ustavno kategoriziranega glasovanja o volji ljudstva,« pa je povedal o pozivu koalicije, da se volivci referenduma naj ne udeležijo. Prav tako meni, da je interpelacija zoper Aste Vrečko zgolj roganje levici s strani desničarskih strank.

V studiu podkasta Od srede do srede se je komentatorjema Aliju Žerdinu in Janezu Markešu tokrat pridružila novinarka Anja Intihar.  Markeš in Intiharjeva sta se vrnila s študijskega potovanja v Bosno in Hercegovino, ki ga je organiziral Muslimanski kulturni center pod vodstvom Ele Porić. Pot jih je vodila od Prijedora do Srebrenice, krajev neizrekljivega trpljenja, kjer so se soočili z grozotami preteklosti, kompleksnostjo sedanjosti in vprašanjem, ali se je svet iz teh tragedij karkoli naučil.

Komentatorjema Aliju Žerdinu in Janezu Markešu se je pridružil legendarni Tone Hočevar. Razpravljali so o novem papežu Leonu XIV. Kdo je in kaj gre pričakovati? Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš ter njun sogovornik Tone Hočevar secirajo izvolitev novega papeža Leona XIV. Prvi vtisi kažejo na oster rez s Frančiškovo dediščino, Markeš pa svari pred vrnitvijo v čase Leona XIII., ko se je Cerkev oklepala fevdalne oblasti in bíla boj proti modernim gibanjem. Komaj se je polegel prah po smrti papeža Frančiška, že je včeraj okrog osme zvečer svet dobil novega poglavarja katoliške cerkve – Leona XIV. Ime, ki takoj obudi spomine. »Asociira me na ulico, ki je bila moja sosednja, Leona XIII.,« je takoj izstrelil Hočevar, spominjajoč se Leona XIII. kot »očeta socialne politike katoliške države«, a hkrati neomajnega »antikomunista, antikapitalista, anti vse«.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o referendumu o dodatku k pokojninam umetnikov. Ali Žerdin je spomnil, da se je v torek začelo predčasno glasovanje o referendumu o izrednih dodatkih k pokojninam umetnikov, ki se ga je doslej udeležilo že približno 6500 ljudi. Po njegovem mnenju je marsikdo na precepu glede udeležbe, saj je koalicija pozvala k bojkotu referenduma. »Tukaj gre za državljansko zavest, ta poziv je napačen. Državnik ne more reči, da naj se ljudje ne udeležujejo dogodkov, ki ustvarjajo našo demokracijo z ustavno normo. Lahko pa rečejo, da se vsak volivec obnaša po lastni vesti,« je komentiral Janez Markeš. »Ti se držiš načel, jaz pa imam en čisto praktičen argument, s katerim bi bil kritičen do tega poziva. Ko koalicija enkrat svoje volilno telo nagovori, naj ostane doma, tvega to, da bodo ljudje menili, da so volitve tako ali tako brezpredmetne,« je odgovoril Žerdin. Po mnenju Markeša politična kultura zahteva, da se referendumov ne zlorablja. »Ta referendum pa se ne navezuje na umetnike, temveč se gre tukaj za boj Janeza Janše proti Robertu Golobu. Tu gre za nek fenomen, ki ga Janša vedno znova zlorablja in hoče pokazati, da je on volk, ki dlako menja, nravi pa nikoli,« je še dodal.  »Nekdo, ki je crème de la crème slovenske kulture, bi prejel največ 3000 tisoč evrov na mesec. In to je predmet referenduma, to je katastrofa. Ta referendum nima veze z vsebino. Sem za to, da se ljudje opredeljujemo za vsebino, tukaj pa je edina vsebina napad na Goloba,« je svoje misli o referendumu sklenil Markeš.