Pod pokrovko

Tokrat bo v oddaji Pod pokrovko zadišalo po praznikih – spekli bomo namreč mesno štruco oziroma »štefani pečenko«. Jed iz mletega mesa, začimb in trdo kuhanih jajc je nepogrešljiv del marsikaterega prazničnega omizja, tudi božičnega. Kako pripraviti to dunajsko specialiteto, je zanimalo Lano Furlan

Kateri vonj vas spominja na decembrski čas? Cimet, klinčki, ingver, kardamom in ostale t. i. praznične začimbe v zimskih mesecih se rade »znajdejo« v naših jedeh, predvsem tistih sladkih. A ker praznike radi doživljamo še z očmi, je pomembno tudi, kaj imamo razstavljeno in okrašeno. Kako si pričarati čarobnost v svojem domu? Tudi z medeno hiško. Skozi radijske sprejemnike jih bo poskušala zdaj pričarati Tina Lamovšek v oddaji Pod pokrovko.

Si solato raje začinite z bučnim ali olivnim oljem? Ste vedeli, da lahko bučno olje na skoraj enak način kot ostala olja uporabite tudi pri pripravi hrane? Kakšna je razlika med toplo stiskanim in hladno stiskanim oljem? Tokratna oddaja Pod pokrovko bo ponudila nove uvide v pridelavo in tudi uporabo te slovenske kulinarične posebnosti.

» S trebuhom za kruhom.« in » Iz te moke ne bo kruha.« To sta le dva izmed mnogih slovenskih pregovorov o kruhu. Etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da bi v zvezi z belim kruhom lahko govorili kar o narodnem kompleksu. Bel kruh je nekdaj veljal za simbol obilja, zdaj se že nekaj časa poudarja prednosti zamenjave belega kruha s polnozrnatim. Kakšne so razlike v količini prehranske vlaknine v različnih vrstah kruha? Ali je vsak temnejši kruh tudi polnozrnat? Miti o kruhu in rezultati raziskave o sestavi različnih vrst kruha so tema tokratne oddaje Pod pokrovko.

Večino svetovne pridelave kave predstavljata dve vrsti: arabika in robusta. Če torej manj znanim zemeljskim notam robuste ob bok postavimo cvetlične, sadne, čokoladne okuse, ki jih v sebi skriva nam bolj znana arabika, bi se slovenski kavoljubci verjetno odločili za skodelico slednje. Ampak arabika je vse dražja. Na pridelano količino in posledično ceno med drugim vplivajo podnebne spremembe, ki robusti ne pridejo do živega. Ali to pomeni, da bo robusta morda dobila svojo priložnost na evropskem trgu? Sogovornik: Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala.

Italijanski ministrstvi za kulturo in kmetijstvo sta vložili skupni predlog, da bi italijansko kuhinjo uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Nominacijo podpirajo tudi pri Organizaciji združenih narodov, dokončna odločitev pa bo znana v začetku decembra, ko se bo v New Delhiju sestal Unescov odbor. In verjetno se tudi marsikateri Slovenec strinja, da italijanske jedi zaslužijo tovrstno priznanje. Težko si je namreč predstavljati naše jedilnike brez pice, testenin in ostalih italijanskih kulinaričnih mojstrovin. Med sladicami, ki izvirajo iz Italije, pa je gotovo najbolj znan in priljubljen tiramisu. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v pripravi tiramisuja v Trevisu je Andreja Čokl govorila s sinom 'izumitelja' tiramisuja Massimom Linguanottom, začetnikom tekmovanja Tiramisu World Cup Francescom Redijem in kulinarično poznavalko Lauro Forti. Foto: Tiramisu iz restavracije Le Beccherie, kjer naj bi tudi nastal./A.Č.

Za jablane velja, da so kozmopoliti, to pomeni, da gre za vrsto, ki je prisotna skoraj po vsem svetu. Več kot 7000 različnih sort jabolk obstaja, ki so najrazličnejših okusov. Slovenija ima ugodne lego za rast jablane, zato ni presenetljivo, da so jabolka najpogosteje pridelan sadež pri nas. Tudi pri nas poznamo mnogo sort, ki se razlikujejo po barvi, obliki, stopnji kislosti, velikosti in sestavi. O oskrbi in pridelavi jabolk, o različnih načinih uporabe in pa tudi o tem, ali res velja rek: eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, se je za oddajo Pod pokrovko z živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana, pogovarjala Tadeja Bizilj.

Fermentiranje zelenjave doživlja pravo renesanso, z veseljem pove Neža Čadež, gostja oddaje Pod Pokrovko z Biotehniške fakultete v Ljubljani.Fermentacija je presnovni proces, pri katerem bakterije pretvorijo sladkor v kisline, pline ali alkohol. Fermentirana zelenjava ima izrazit okus in poseben vonj. Fermentiramo lahko korenček, rdečo peso, brokoli, tudi bučke, zelje in repo, pa cvetačo, stročji fižol, redkvice. 

Bližajo se hladnejši meseci, ko bo skrb za dvig odpornosti še bolj v ospredju. Pri tem seveda ne moremo mimo zdrave prehrane in prehranskih izdelkov, ki z rednim uživanjem zdravje krepijo. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo skupaj s Kajo Čelan in njeno sogovornico podrobneje spoznavali enega izmed takšnih izdelkov in izvedeli več o njegovem izvoru, pripravi in o tem, zakaj je redno uživanje dobro za naše telo.

Šolsko okolje spodbuja k razvijanju interesov in sposobnosti ter sooblikuje navade, tudi prehranske. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat predstavili delo organizatorjev šolske prehrane. Kako poskrbijo, da se pod pokrovkami šolskih kuhinj znajde kakovostna in raznovrstna hrana, bo tema oddaje. Ključno bo predvsem vprašanje, kako usklajujejo prehranske smernice, omejitve in nenazadnje želje otrok. Sogovornica: organizatorica prehrane na Osnovni šoli Selnica ob Dravi Barbara Ozbič Kirijakopulos.

Tradicionalni mehiški grižljaj ali dva, ulična hrana, ki se je z roko in ima svoj čustvenček - vse to je taco. Osnova je domača (koruzna) tortilja, nadev je mesni, ribji ali zelenjavi, čez je polita omaka iz čilija. Tako preprosto. A postanek v tradicionalni taqueriji je veliko več kot le hiter obrok ulične hrane. Je pravi družabni dogodek, ki obiskovalcu odstira mehiško kulturo in kulinariko. Sogovornika: Til Pleterski in Klemen Ptičak

Sadje, cvetje, doma oblikovane figurice, napis iz čokolade, s katerim zaželimo vse najboljše. To so nekatere od naših možnosti, ko se lotimo krašenja doma izdelane torte. Na kaj biti pozoren pri posamezni izbiri, boste izvedeli v oddaji Pod pokrovko. Andreja Gradišar je v ta namen pred mikrofon povabila učiteljico slaščičarstva na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, nosilko traka kakovosti, avtorico mnogih slaščičarskih knjig ter prejemnico vrste priznanj in nagrad s slaščičarskih tekmovanj ter 8 let tudi članico slovenske kuharske reprezentance Alenko Kodele.

Si radi občasno privoščite kozarec vina? Imate doma vinograd in ste ravno opravili trgatev? Ne glede na to, ali vam je vino pri srcu ali pa ga sploh ne marate, bo tokratna oddaja Pod pokrovko gotovo prinesla nekaj novih uvidov. Kaja Čelan je obiskala 26. vinsko kraljico Slovenije Majo Pečarič in Tilna Sedlaka, prvega vinskega kralja Jeruzalemsko-Ormoških goric. Z nami sta delila strokovne, praktične in življenjske izkušnje, ki kažejo, da pridelava vina ni zgolj zahtevno in natančno delo, ampak način življenja.

Tokrat se bomo podali na kulinarično potovanje vse do Prekmurja, danes bomo v oddaji Pod pokrovko okušali Prekmursko gibanico. Ta slaščica je že od leta 2004 zaščitena kot nacionalna posebnost, od leta 2010 pa tudi na ravni EU kot zajamčena tradicionalna posebnost. Kako se to sladico pripravi in koliko ur potrebujemo za pripravo Prekmurske gibanice, je zanimalo Lano Furlan.

V oddaji Pod pokrovko smo pred časom že govorili o tem, kaj pomeni zdrav obrok oziroma katera živila so bolj in katera manj primerna za uživanje. Verjetno vsi dobro vemo, da med tista manj primerna ali pa kar neprimerna sodijo sladkarije, slani prigrizki in gazirane pijače, a se kljub temu tudi takšna hrana znajde na jedilniku otrok. Na Zvezi potrošnikov Slovenije ob tem opozarjajo, da je čezmerno težka kar četrtina otrok pri nas in da ta delež še narašča, k čemur pripomore tudi oglaševanje takšnih živil.

V novo sezono oddaje Pod pokrovko bomo zarezali danes – dobesedno, saj se je avtorica oddaje Nadia Petauer odločila, da za prvo oddajo vstopimo v kuhinjo in se poučimo o obvezni opremi vsakega kuharskega mojstra in mojstrice. Koliko kuhinjskih nožev potrebujemo, katera so splošna pravila izbora? Dlan je namreč tista, ki nož izbere, še preden lahko to um dojame. Sogovornik: Luka Grmovšek, Oster rob.

Lansko leto je ekipa študentov in mentorjev z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana na NASA HUNCH Culinary Challenge, ki ga razpisuje ameriška vesoljska agencija, s predstavljeno različico astronavtskega zajtrka dosegla odlično 3. mesto. Letos je ekipa v nekoliko spremenjeni zasedbi astronavtski zajtrk prehransko in hranilno nadgradila tako, da obrok zagotavlja višji vnos beljakovin ter zadostuje energijskim potrebam kosila, kar je še posebej primerno za aktivne posameznike in športnike, hkrati pa ponudila še različico s šunko, ki so jo poimenovali topla planinska mal`ca. Oba izdelka sta bila nagrajena na tekmovanju Ecotrophelia Slovenija, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Pod pokrovko danes brbotata astronavtski zajtrk in topla planinska malca.

Ste danes že spili prvo kavo? Ali bo morda kmalu na vrsti že druga? Si kavo najraje skuhate kar sami doma ali vam je ljubše, da vam jo prijazno postrežejo v kavarni? V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki sledi, je Tadeja Bizilj skupaj s sogovornico, baristko Evo Bogdan, med drugim ugotavljala, kaj je osnova za dobro kavo, kakšno kavo pri nas najraje pijemo, kako se pripravi prava turška kava in kakšna je razlika med kapučinom in kavo z mlekom. Prisluhnimo …

Tokratna oddaja Pod pokrovko nas popelje v Slovencem manj znano vzhodno grško regijo oz. Centralno Makedonijo, kot temu delu države pravijo Grki. Gremo na polotok Halkidika, to je tisti triprsti polotok vzhodno od Peloponeza, kjer te dni poteka zanimiv kulinarični festival Kouzina. Festival že 15 let na Vzhodni Halkidiki skrbi za promocijo lokalne gastronomije, letos med drugim obiskovalcem ponuja jedi, pripravljene iz vinskih droži, in vabi na obisk farme školjk.

Kljub temu, da gole torte, ki jih sestavljata le biskvit in namaz oz. krema, niso nič nenavadnega, bomo danes poskrbeli za to, da bomo torto »oblekli«. Krem, ki jih lahko uporabimo za obmazovanje, je ogromno – od navadne stepene smetane, do ganaš kreme ali švicarske maslene kreme. Torto lahko seveda s čokolado tudi le prelijemo. Pri izbiri med vsemi možnostmi nam bo pomagala učiteljica slaščičarstva na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, nosilka traka kakovosti, avtorica mnogih slaščičarskih knjig ter prejemnica vrste priznanj in nagrad s slaščičarskih tekmovanj ter 8 let tudi članica slovenske kuharske reprezentance Alenka Kodele.