Italijanski ministrstvi za kulturo in kmetijstvo sta vložili skupni predlog, da bi italijansko kuhinjo uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Nominacijo podpirajo tudi pri Organizaciji združenih narodov, dokončna odločitev pa bo znana v začetku decembra, ko se bo v New Delhiju sestal Unescov odbor. In verjetno se tudi marsikateri Slovenec strinja, da italijanske jedi zaslužijo tovrstno priznanje. Težko si je namreč predstavljati naše jedilnike brez pice, testenin in ostalih italijanskih kulinaričnih mojstrovin. Med sladicami, ki izvirajo iz Italije, pa je gotovo najbolj znan in priljubljen tiramisu. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v pripravi tiramisuja v Trevisu je Andreja Čokl govorila s sinom 'izumitelja' tiramisuja Massimom Linguanottom, začetnikom tekmovanja Tiramisu World Cup Francescom Redijem in kulinarično poznavalko Lauro Forti. Foto: Tiramisu iz restavracije Le Beccherie, kjer naj bi tudi nastal./A.Č.
Za jablane velja, da so kozmopoliti, to pomeni, da gre za vrsto, ki je prisotna skoraj po vsem svetu. Več kot 7000 različnih sort jabolk obstaja, ki so najrazličnejših okusov. Slovenija ima ugodne lego za rast jablane, zato ni presenetljivo, da so jabolka najpogosteje pridelan sadež pri nas. Tudi pri nas poznamo mnogo sort, ki se razlikujejo po barvi, obliki, stopnji kislosti, velikosti in sestavi. O oskrbi in pridelavi jabolk, o različnih načinih uporabe in pa tudi o tem, ali res velja rek: eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, se je za oddajo Pod pokrovko z živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana, pogovarjala Tadeja Bizilj.
Fermentiranje zelenjave doživlja pravo renesanso, z veseljem pove Neža Čadež, gostja oddaje Pod Pokrovko z Biotehniške fakultete v Ljubljani.Fermentacija je presnovni proces, pri katerem bakterije pretvorijo sladkor v kisline, pline ali alkohol. Fermentirana zelenjava ima izrazit okus in poseben vonj. Fermentiramo lahko korenček, rdečo peso, brokoli, tudi bučke, zelje in repo, pa cvetačo, stročji fižol, redkvice.
Bližajo se hladnejši meseci, ko bo skrb za dvig odpornosti še bolj v ospredju. Pri tem seveda ne moremo mimo zdrave prehrane in prehranskih izdelkov, ki z rednim uživanjem zdravje krepijo. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo skupaj s Kajo Čelan in njeno sogovornico podrobneje spoznavali enega izmed takšnih izdelkov in izvedeli več o njegovem izvoru, pripravi in o tem, zakaj je redno uživanje dobro za naše telo.
Šolsko okolje spodbuja k razvijanju interesov in sposobnosti ter sooblikuje navade, tudi prehranske. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat predstavili delo organizatorjev šolske prehrane. Kako poskrbijo, da se pod pokrovkami šolskih kuhinj znajde kakovostna in raznovrstna hrana, bo tema oddaje. Ključno bo predvsem vprašanje, kako usklajujejo prehranske smernice, omejitve in nenazadnje želje otrok. Sogovornica: organizatorica prehrane na Osnovni šoli Selnica ob Dravi Barbara Ozbič Kirijakopulos.
Tradicionalni mehiški grižljaj ali dva, ulična hrana, ki se je z roko in ima svoj čustvenček - vse to je taco. Osnova je domača (koruzna) tortilja, nadev je mesni, ribji ali zelenjavi, čez je polita omaka iz čilija. Tako preprosto. A postanek v tradicionalni taqueriji je veliko več kot le hiter obrok ulične hrane. Je pravi družabni dogodek, ki obiskovalcu odstira mehiško kulturo in kulinariko. Sogovornika: Til Pleterski in Klemen Ptičak
Sadje, cvetje, doma oblikovane figurice, napis iz čokolade, s katerim zaželimo vse najboljše. To so nekatere od naših možnosti, ko se lotimo krašenja doma izdelane torte. Na kaj biti pozoren pri posamezni izbiri, boste izvedeli v oddaji Pod pokrovko. Andreja Gradišar je v ta namen pred mikrofon povabila učiteljico slaščičarstva na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, nosilko traka kakovosti, avtorico mnogih slaščičarskih knjig ter prejemnico vrste priznanj in nagrad s slaščičarskih tekmovanj ter 8 let tudi članico slovenske kuharske reprezentance Alenko Kodele.
Si radi občasno privoščite kozarec vina? Imate doma vinograd in ste ravno opravili trgatev? Ne glede na to, ali vam je vino pri srcu ali pa ga sploh ne marate, bo tokratna oddaja Pod pokrovko gotovo prinesla nekaj novih uvidov. Kaja Čelan je obiskala 26. vinsko kraljico Slovenije Majo Pečarič in Tilna Sedlaka, prvega vinskega kralja Jeruzalemsko-Ormoških goric. Z nami sta delila strokovne, praktične in življenjske izkušnje, ki kažejo, da pridelava vina ni zgolj zahtevno in natančno delo, ampak način življenja.
Tokrat se bomo podali na kulinarično potovanje vse do Prekmurja, danes bomo v oddaji Pod pokrovko okušali Prekmursko gibanico. Ta slaščica je že od leta 2004 zaščitena kot nacionalna posebnost, od leta 2010 pa tudi na ravni EU kot zajamčena tradicionalna posebnost. Kako se to sladico pripravi in koliko ur potrebujemo za pripravo Prekmurske gibanice, je zanimalo Lano Furlan.
V oddaji Pod pokrovko smo pred časom že govorili o tem, kaj pomeni zdrav obrok oziroma katera živila so bolj in katera manj primerna za uživanje. Verjetno vsi dobro vemo, da med tista manj primerna ali pa kar neprimerna sodijo sladkarije, slani prigrizki in gazirane pijače, a se kljub temu tudi takšna hrana znajde na jedilniku otrok. Na Zvezi potrošnikov Slovenije ob tem opozarjajo, da je čezmerno težka kar četrtina otrok pri nas in da ta delež še narašča, k čemur pripomore tudi oglaševanje takšnih živil.
V novo sezono oddaje Pod pokrovko bomo zarezali danes – dobesedno, saj se je avtorica oddaje Nadia Petauer odločila, da za prvo oddajo vstopimo v kuhinjo in se poučimo o obvezni opremi vsakega kuharskega mojstra in mojstrice. Koliko kuhinjskih nožev potrebujemo, katera so splošna pravila izbora? Dlan je namreč tista, ki nož izbere, še preden lahko to um dojame. Sogovornik: Luka Grmovšek, Oster rob.
Lansko leto je ekipa študentov in mentorjev z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana na NASA HUNCH Culinary Challenge, ki ga razpisuje ameriška vesoljska agencija, s predstavljeno različico astronavtskega zajtrka dosegla odlično 3. mesto. Letos je ekipa v nekoliko spremenjeni zasedbi astronavtski zajtrk prehransko in hranilno nadgradila tako, da obrok zagotavlja višji vnos beljakovin ter zadostuje energijskim potrebam kosila, kar je še posebej primerno za aktivne posameznike in športnike, hkrati pa ponudila še različico s šunko, ki so jo poimenovali topla planinska mal`ca. Oba izdelka sta bila nagrajena na tekmovanju Ecotrophelia Slovenija, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Pod pokrovko danes brbotata astronavtski zajtrk in topla planinska malca.
Ste danes že spili prvo kavo? Ali bo morda kmalu na vrsti že druga? Si kavo najraje skuhate kar sami doma ali vam je ljubše, da vam jo prijazno postrežejo v kavarni? V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki sledi, je Tadeja Bizilj skupaj s sogovornico, baristko Evo Bogdan, med drugim ugotavljala, kaj je osnova za dobro kavo, kakšno kavo pri nas najraje pijemo, kako se pripravi prava turška kava in kakšna je razlika med kapučinom in kavo z mlekom. Prisluhnimo …
Tokratna oddaja Pod pokrovko nas popelje v Slovencem manj znano vzhodno grško regijo oz. Centralno Makedonijo, kot temu delu države pravijo Grki. Gremo na polotok Halkidika, to je tisti triprsti polotok vzhodno od Peloponeza, kjer te dni poteka zanimiv kulinarični festival Kouzina. Festival že 15 let na Vzhodni Halkidiki skrbi za promocijo lokalne gastronomije, letos med drugim obiskovalcem ponuja jedi, pripravljene iz vinskih droži, in vabi na obisk farme školjk.
Kljub temu, da gole torte, ki jih sestavljata le biskvit in namaz oz. krema, niso nič nenavadnega, bomo danes poskrbeli za to, da bomo torto »oblekli«. Krem, ki jih lahko uporabimo za obmazovanje, je ogromno – od navadne stepene smetane, do ganaš kreme ali švicarske maslene kreme. Torto lahko seveda s čokolado tudi le prelijemo. Pri izbiri med vsemi možnostmi nam bo pomagala učiteljica slaščičarstva na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, nosilka traka kakovosti, avtorica mnogih slaščičarskih knjig ter prejemnica vrste priznanj in nagrad s slaščičarskih tekmovanj ter 8 let tudi članica slovenske kuharske reprezentance Alenka Kodele.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.Izvor kokošje juhe je precej manj raziskan kot izvor goveje juhe. Povezan je z udomačevanjem perutnine 7.000 let pred našim štetjem v jugovzhodni Aziji. Za naše ozemlje sta sicer bolj pomembna dva druga vpliva, o katerih več v oddaji Pod pokrovko s prof. dr. Majo Godina Golija z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Recept in nekaj nasvetov, kako izboljšati kakovost in krepčilnost domače kokošje juhe je dodala Emilija Pavlič, upokojena kuharica in avtorica kuharske knjige Mamica, nauči me kuhati.
Tokratno Pod pokrovko je pripravila Liana Buršič in sicer o rožni kraljici vseh kraljic, ki je tako lepa, da bi jo kar pojedli. In jo tudi res lahko! O tem pa v oddaji Nina Medved, certificirana aromaterapevtka in parfumeristka.
Oddaja Pod pokrovko je tokrat v znamenju pomladi oz. znanilcev tega letnega časa, to so divji šparglji. Sočasno s kulinarično prireditvijo Dnevi divjih špargljev smo obiskali restavracijo Placito Risano v zaledju Slovenske Istre. Naš sogovornik je chef Matevž Volk. Poleg predstavljenih različnih kombinacij jedi z divjimi šparglji slišimo še, kako v svoje krožnike vpleta vizijo nabiralništva in prehrane srednjega veka.
Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic. Meatballs for the people TUKAJ
Ni skrivnost, da jemo z očmi, in tudi ni skrivnost, da se za eno samcato fotografijo hrane na spletni strani restavracije ali na embalaži določenega živila, skriva kar nekaj ur dela. V tokratni oddaji Pod pokrovko – pripravila jo je Nataša Rašl – bomo izvedeli, da je poznavanje tehnik igranja s svetlobo pomembnejše od vrhunske opreme fotografa. Končni rezultat pa je odvisen tudi od iznajdljivosti, recimo od uporabe preprostih rekvizitov, kot je zobotrebec. Foto: Andraž Jenkole