O travmah, ki niso nujno nam lastne, ampak so podedovane oz. medgeneracijsko prenesene, se je prvič začelo sistematično razpravljati po drugi svetovni vojni, šlo je za travme, povezane z otroki tistih, ki so preživelih holokavst. Otroci so imeli travmatične simptome, čeprav sami niso bili neposredno izpostavljeni nasilju. V zadnjih letih pa se o podedovanih družinskih travmah govori več, tudi v kontekstu epigenetike. Deloma je večje zanimanje povezano tudi s tem, da se nekateri bodoči starši zavedajo medgeneracijsko prenesenih travm, ki jih nočejo prenesti na svoje otroke, na svoje potomce. Izr. prof. dr. Lia Katarina Kompan Erzar, doktorica psihologije, zakonska in družinska terapevtka, je v podkastu Na robu povedala, da je prav slednje – ozaveščanje travm – vezano na to, da 80 let v večjem delu Evrope ni bilo vojne: »Da sta dve generaciji živeli v relativnem miru, kar je pogoj, da sploh začnemo čustvovati«. Pojasnila je, da so v Sloveniji še vedno medgeneracijsko posredovane travme največkrat vezane na vojno in povojno dogajanje, pa tudi na alkoholizem oz. z njim povezane posledice. Podkast vodi Beti Burger
Smrt družba, tudi mediji, ki se nanjo praviloma spominjamo okrog 1. novembra, odrivamo na rob. A smrt je del življenja, šele zavedanje lastne minljivosti lahko da občutek smisla in razumevanja življenja, je med drugim v podkastu Na robu povedala gostja Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic. Pogovor vodi: Beti Burger
Z oblačili ne 'pokrijemo' le svojih teles, z njimi tudi komuniciramo. Po tem, ko smo v Delu pisali o zaostrovanju pravil oblačenja v Italiji, pa tudi o tem, da pri nas enotnih pravil oz. priporočil glede oblačenja v šolah ni, je Lea Pisani, strokovnjakinja za kulturo oblačenja in svetovalka za celovito podobo v podkastu Na robu med drugim povedala, da živimo v demokraciji, kjer se vsakdo lahko obleče, kakor želi. »Mislim, da ne bo prišlo do prepovedi. Lahko pa gre za priporočila,« je povedala o morebitnih zaostrovanjih pravil oblačenja. Ker ima veliko izkušenj z dijaki in dijakinjami, saj predava v šolah, se je po njenem mnenju raven kulture oblačenja izboljšala. »Imam zelo lepe izkušnje v Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Zdaj predavam že tretje leto, in letos septembra sem zopet imela predavanje in sem prišla in gledam punce: sem jim rekla,' pa kje so pajkice? Zakaj nimate pajkic? Ne morem verjeti.' Pa so mi odgovorile: 'Ker niso lepe, ker so grde, ker preveč pokažejo.'« 🎙️Pogovor vodi Beti Burger
»Lep slovenski pregovor pravi, da prvega ne pozabiš nikoli, in to je dejansko res,« se spominja Jožica Frigelj svojega prvega šolskega dne kot učiteljica. »Prvega septembra 1982 sem prvič stopila v razred. Drugi razred je bil to, 32 učencev takrat in nikoli več. Pred razred sem stopila samozavestna, ponosna, prepričana, da bom zmogla.« Dolgoletna učiteljica na Osnovni šoli Ketteja in Murna, ki je lani prejela nagrado za učiteljico leta, že leta 2020 pa tudi državno nagrado za življenjsko delo, se je s prvim septembrom letos upokojila. #JožicaFrigelj #NaRobu #Dpodkast 🎙️Pogovor vodi Pija Kapitanovič
Selda Sukaj, politologinja in medkulturna prevajalka iz Tirane, ki že več let živi v Celju, v podkastu Na robu opozarja na sistemske in osebne ovire, zaradi katerih Albanci težje uresničujejo željo po vključitvi v slovensko družbo. Med njimi so nepopolna izobrazba zaradi vojn, travmatične izkušnje in tog vizumski režim, ki številnim ženskam onemogoča zaposlitev.
Astrologinja Ema Kurent o tem, kako planeti vplivajo na ljudi, podjetja in države.
Bonnie Blue (letnik 1998), ustvarjalka na OnlyFans, je ta mesec napovedala, da bo gola in zvezana v stekleni kletki seksala z 2000 moškimi. Sledila je prepoved znotraj platforme, ki je postala sinonim za digitalno spolno delo – in globalna razprava: gre za provokacijo, performans, samoponižanje ali skrajni izraz telesne avtonomije? Spolno delo se seli iz polja nevidnega – iz specifičnih revij, videoposnetkov, barov, bencinskih črpalk in mestnih četrti – na digitalne kanale, od tam pa na Instagram, v splošne medije in vsakdanji spletni prostor. »Ker je zdaj bolj vidno, ni več potisnjeno na družbeni rob, temveč postaja del vsakdanjosti. Kjerkoli živimo digitalno, je spolnost prisotna bolj neposredno kot kadarkoli prej,« v podkastu Na robu o spolnem delu v 21. stoletju pojasni Živa Gornik, mlada raziskovalka, ki na terenu preučuje tudi tako imenovano transakcijsko spolnost.
V podkastu Na robu smo se tokrat dotaknili vloge umetne inteligence v izobraževanju. Gost je bil Andrej Škraba, ekonomist, matematik in ustanovitelj portala Astra, ki ga številni srednješolci poznajo kot enega najboljših mentorjev v pripravah na maturo. Ta teden je bil izbran tudi za najboljši startup leta 2025.
Sociolog Urban Vehovar: »Nismo razvili učinkovitih nadzornih institucij. Policija bi morala biti ključna, pa je pogosto del problema.« Slovenija je formalno demokratična država, a v resnici deluje na krhkih temeljih nezaupanja, apatije in razdrobljenosti. Sociolog Urban Vehovar v podkastu Na robu razgrne brez olepševanja: »Nismo razvili učinkovitih nadzornih institucij. Policija bi morala biti ključna, pa pogosto ni del rešitve, ampak problema.« V tem kontekstu ni presenetljivo, da več kot polovica Slovencev ne hodi več na volitve – in da o tem skoraj nihče resno ne govori. Vehovar opozarja, da se zgodovina ne razvija linearno, temveč ciklično, kar je po njegovem ključ do razumevanja današnjega časa: »Zgodovina se ponavlja v ciklih in mislim, da ne smemo misliti, da gre razvoj samo po linearni poti od boljšega k boljšemu. Nikakor ne.«
V obdobju, ko afere z zavajajočimi oznakami, pesticidi in melamin v otroški hrani, in uvoženim mesom dvomljive kakovosti postajajo skoraj nekaj običajnega, se moramo vprašati: komu sploh še lahko zaupamo? In koliko prostega časa in denarja nameniti temu, da izberemo res dobro hrano? Danes z nami eden največjih strokovnjakov za varnost hrane v Sloveniji – profesor dr. Peter Raspor, ki že desetletja opozarja, da prehranska industrija ni samo vprašanje okusa, temveč tudi vprašanje zdravja, zaupanja in – etike.
»Ko postaneš mama, ne spremeniš samo svojih prioritet. Tvoja celotna percepcija sveta, tvoje telo in tvoja vloga v družbi – vse to dobi novo obliko,« v podkastu Na robu pove mag. psihologije Iris Čelam. Zahodne družbe so strukturirane tako, da ženska po porodu pogosto ostane sama, brez potrebne podpore. Moški običajno po 14 dneh porodniškega dopusta ponovno odide na delo, kar vodi v osamljenost matere, ki ostane sama z dojenčkom in brez možnosti za pogovor z odraslo osebo. »Ta izolacija povečuje stres, saj matere nimajo možnosti deliti svojih občutkov ali izkušenj. Kljub temu da so na voljo spletne skupine in forumi, kjer mame delijo nasvete in izkušnje, ostaja čustvena osamljenost velik izziv, saj se pogosto zdi, da ni prostora za izražanje težav, kot so dolgčas ali občutki nemoči.«
Slovenija se, podobno kot mnoge druge države, sooča z različnimi tveganji, ki lahko ogrozijo njene prebivalce, od naravnih nesreč, posledic podnebnih sprememb, kibernetskih napadov do morebitnega vojaškega konflika. Anica Ferlin, strokovnjakinja na področju civilne obrambe v podkastu Na robu pojasnjuje, kako se Slovenija pripravlja na potencialne katastrofe, vključno s potresi, poplavami, požari in celo vojnimi grožnjami.
Kakšen odnos do dela imamo Slovenci, koliko je ta odnos odvisen od individualnih značilnosti in koliko od splošne družbene klime. Kakšen odnos do dela imamo Slovenci, koliko je ta odnos odvisen od individualnih značilnosti posameznika in koliko od okolja, v katerem dela – torej od delodajalca in širše, od splošne družbene klime. Znano je – morda stereotipno –, da so določeni narodi, na primer Japonci, med najbolj delavnimi, medtem ko za države južne Evrope velja nasprotno. Je v tem kaj resnice ali ne? »Severni narodi so praviloma bolj racionalni, njihove miselne in organizacijske strukture so jasne in premišljene. Bolj ko se pomikamo proti jugu, bolj postajajo izraženi čustveni odzivi in spontanost pri delovanju, kar vpliva tudi na način dela. Prav tako ima pomembno vlogo zgodovina. Skozi čas se oblikuje skupinska miselnost. Če pogledamo Evropo, lahko opazimo podobno mentaliteto od Portugalske do Grčije, medtem ko Skandinavci razmišljajo precej drugače,« v podkastu Na robu pravi filozof in psiholog Primož Klemen, vsestransko razmišljujoč posameznik ter soustanovitelj in partner kadrovske agencije Profil, ki se že tri desetletja ukvarja z izborom in selekcijo kadrov, tudi na najvišjih ravneh.
Daniel Fazlić, direktor digitalnega razvoja pri Bloomberg Adria, v podkastu Na robu pojasnjuje, da bo v prihodnosti od 30 do 40 odstotkov ljudi primarno pridobivalo novice prek družbenih omrežij. Platforme, kot sta Meta in Google, ustvarjajo ekosisteme, kjer uporabnikom ni treba zapustiti njihovega okolja, da bi pridobili vse potrebne informacije. Fazlić poudarja, da to predstavlja veliko spremembo za vse medije, saj bodo morali najti način za preživetje v tem novem okolju.
V tokratni epizodi podkasta Na robu je bil gost dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog, ki je spregovoril o moškosti in ženskosti, o bioloških vlogah spola in preizpraševanju le-teh v procesu odraščanja ter o vzgoji otrok. #AleksanderZadel #NaRobu #Dpodkast 🎙️Pogovor vodi Pija Kapitanovič
V tokratni epizodi podkasta Na robu raziskujemo vprašanje smisla skozi prizmo Viktorja Frankla in njegove logoterapije. Frankl je preživel holokavst ter svoje izkušnje prelil v revolucionarno terapijo, ki temelji na iskanju smisla tudi v najtežjih okoliščinah. Z nami je Dragoljub Blagojević, specializant logoterapije, ki pojasnjuje, zakaj sreča ni cilj, ampak stranski učinek smisla, kako najti globlji pomen v življenju in zakaj je soočanje s trpljenjem ključno za osebno rast. 🎙️Pogovor vodi Pija Kapitanovič #narobu #DragoljubBlagojević
V novem podkastu prisluhnite Dejanu Jariču, dr. medicine, ki je holistični zdravnik, transpersonalni psihoterapevt, predavatelj ter trener za osebni in duhovni razvoj.🎧 🎙️Pogovor vodi Pija Kapitanovič #podkast #dpodkast #narobu #DejanJarič
Zgodba mladega duhovnika, ki temelji na notranjem klicu, služenju ljudem in sporočilu božične ponižnosti ter upanja.
V pogovoru s psihoterapevtko Tjašo M. Kos smo razpravljali o večplastnosti decembrskega obdobja; pritiskih in stiskah, ki jih prazniki prinašajo, ter o nerealnih pričakovanjih, ki jih ustvarjajo mediji in družbena omrežja, pa tudi o tem, kako graditi dobre odnose in prioritizirati.
Tokrat raziskujemo vpliv socialnih medijev na samopodobo, priljubljenost androgenega videza ter vlogo homoseksualnosti v svetu mode.