Proti etru

Gledališki in filmski igralec Luka Bokšan trenutno deluje v dveh uprizoritvah na treh slovenskih odrih: v Celjskem in Kranjskem gledališču v koprodukcijski predstavi » In mnogi drugi«, v režiji Bora Ravbarja ter na odru Anton Podbevšek teatra v Novem mestu, v predstavi »Kratke zgodbe«, avtorskem projektu Sanje Neškovič Peršin. Luka Bokšan je Celjan, ki je najprej študiral biologijo, potem pa se je odločil za študij igre na AGRFT-ju. Odločitev je bila prava, takoj zablesti v vlogi admirala, v igri »Otroci na oblasti« (r. Luka Marcen), akademijski produkciji, ki je bila uvrščena na dve mednarodni študentski tekmovanji: na 14. FIST festival v Beogradu, kjer osvoji nagrado grand prix za najboljšo uprizoritev v celoti in na 10. ITSelF festival v Varšavi. Predstava prejme tudi skupinsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Že med študijem nastopa v predstavah: »Odilo. Zatemnitev. Oratorij. v režiji Dragana Živadinova v Kinu Šiška, na odru SNG Drama pa v dveh predstavah, »V imenu matere« Ivice Buljana ter »Gospa z morja«, v režiji Tina Grabnarja. Igral je tudi v dokumentarno-igranih filmih Pot domov (r. Aleš Žemlja) in Bratje Milčinski (r. Alma Lapajne) ter v TV seriji Sekirca v med

Andraž Keršič je arhitekt mlajše generacije, projektant, raziskovalec, kustos in pedagog ter soustanovitelj arhitekturnega biroja a2o2. Kot pravi je arhitektura v prvi vrsti namenjena ljudem, arhitekti pa lahko vidimo en in isti problem na različne načine, zato gre vedno za dialog, za izmenjavo idej, ker so stvari, na katere tudi najbolj izkušen arhitekt ne pomisli. V biroju nas druži to, da radi odkrivamo zgodbe prostorov in ustvarjamo arhitekturo, ki pomeni nek okvir za bivanje. Andraž Keršič Poleg številnih razstav v muzeju MAO je bil letos, skupaj s kolegi biroja a2o2, povabljen, da v Narodnem muzeju sodeluje pri postavitvi razstave "Barok v Sloveniji. Arhitektura in uporabna umetnost".

Petra Seliška je mednarodno uveljavljena filmska režiserka dokumentarnih filmov, ki živi in ustvarja med Ljubljano, Marseille-jem in Skopljem. Leta 2003 je v Skoplju ustanovila lastno produkcijsko hišo Petra Pan film in festival dokumentarnega filma MAKEDOX FILM FESTIVAL. Njen najnovejši film Gora se ne bo premaknila je na Festivalu slovenskega filma Portorož, prejel kar tri nagrade vesna! Film nas popelje visoko v gore Severne Makedonije, kjer spremljamo tri brate, starih med šest in enaindvajset let, kako se spopadajo z zelo zahtevnim delom in osamljenostjo sredi divje narave. Skrbijo za krdelo ovac, koz, krav in za trop psov, ki jih čuvajo pred volkovi, živali vodijo na pašo, jih hranijo, hkrati pridelujejo tudi domači ovčji sir. Vse se odvija z večstoletno tradicijo planšarstva daleč stran od civilizacije, sicer komunicirajo med seboj z mobiteli, signal pa lahko ulovijo le na določenem mestu, ki je štirideset minut hoje oddaljen od njihovega bivalnega prostora. Mladi fantje se tudi vse bolj ukvarjajo z vprašanji, zakaj so tu, zakaj prav oni to počnejo, ali jih čaka drugačna prihodnost ali so obsojeni, da ostanejo in kaj bi se zgodilo, če bi eden od njih zapustil goro. Delovni naslov je bil najprej Dežela Šarplanincev, pravi režiserka Petra Seliškar: "ker pa nismo snemali na Šarplanini, ampak na gori Solunska glava, smo naslov spremenil"i. Pa tudi sam naslov Gora se ne bo premaknila ima močno metaforo.

Skriti ljudje je novi celovečerni film Mihe Hočevarja o simpatičnem Islandcu, ki se po naključju znajde v Sloveniji, prepričan, da je še vedno na Slovaškem. Film je svetovno premiero doživel na Mednarodnem filmskem festivalu v Rekijaviku na Islandiji, slovensko pa na 28. Festivalu slovenskega filma Portorož. Gre za prvi slovenski film, ki je nastal v koprodukciji z Islandijo. Glavna protagonista filma sta slovenski igralec Blaž Šef in islandski svetovno uveljavljeni zvezdnik Ólafur Darri Ólafsson. Pri scenariju je z režiserjem Miho Hočevarjem sodeloval priznani srbski scenarist Srđan Koljević. Zgodba se v celoti odvija v poletno sončni Sloveniji, začne in konča pa se v Islandiji.

Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra SFC, edine filmske institucije v Evropi, ki organizira festival s pregledom domače produkcije. Trenutno imamo v produkciji in postprodukciji osem do enajst celovečernih filmov, gre za mlade ali pa že uveljavljene avtorje, eden od najzanimivejših sodelovanj je film Mila Marija, v režiji Andrine Mračnikar, prva velika slovensko avstrijska koprodukcija, zgodba o koroških Slovencih. Filmske projekte pripravljajo tudi: Janez Burger, Urša Menart, Luka Marčetič, Darko Simko in mnogi drugi. Vsak film zase je svoj prototip. S filmi se ne da delati po nekem industrijskem modelu, odvisno je od selektorjev, trenutka v zgodovini itd. A kontinuiteta bo, ker se nam obeta veliko, tudi novih izrazov, prihajajo avtorji z zanimivimi temami. Nataša Bučar Prav v letu, ko slovenski film ali posamezni ustvarjalci v svetu doživljajo številna najvišja priznanja, bosta letos med častnimi gosti festivala tudi Nicoletta Romeo, italijanska filmska kuratorka in programska direktorica Tržaškega filmskega festivala ter direktor Evropske filmske akademije (EFA) Matthijs Wouter Knol, ki bo v petek, 24.10.25. na Prvomajskem trgu v Piranu odkril obeležje Evropske filmske dediščine EFA.. Gre za prvo obeležje te vrste v Sloveniji, ki Piranski trg postavlja na zemljevid najpomembnejših filmskih lokacij v Evropi.

Tamara Likon in Jure Ule sta avtorja risoromana Pehta, ki sta ga predstavila na festivalu Tinta. Zgodbo je napisal Jure in se odvija pod nekimi drugimi gorami, ko Pehte, kot jo poznamo mi, še ni, vizulano podobo pa je ustvarila Tamara. Pehta je mlado dekle, ki je zelo navezano na naravo, zato zgodba potuje skozi vse štirih letne čase. Zaznamuje pa jo tudi posebna povezanost z naravni čudesi. Pri nas se lik Pehte prvič pojavi v pripovedi Kekec na volčji sledi, ki jo je leta 1922 ustvaril pisatelj Josip Vandot. V filmu Kekec (1963) jo je upodobila igralka Ruša Bojc. Pod različnimi imeni ima Pehta globoke korenine v staroslovanskem in germanskem bajeslovju na območju alpskega sveta. Včasih deluje kot prijazna in lepa prikazen, včasih pa kot strašna in kruta varuhinja krščanskih običajev. Njene prednice so antične boginje iz mitologij indoevropskih in sredozemskih narodov, ki poosebljajo lik matere.

Dorian Šilec Petek, režiser, oblikovalec prostora in avtor videa v gledališki predstavi Tukaj v temnem gozdu, Jona Fossa, norveškega pisatelja in dramatika, ki je leta 2023 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. V igri Tukaj v temnem gozdu pripoveduje o tesnobi, psihološkem stanju in preizpraševanju človeka v 21. stoletju. Predstava je uprizorjena v nekdanjem Kinu Komuna, ki je prav s to predstavo na novo oživela nekoč priljubljeno kino dvorano.

Paloma Pertot je skladateljica in glasbena producentka, avtorica glasbe za predstavo Država, režiserja Jana Krmelja, ki je doživela krstno uprizoritev v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.V svetu vizualnih umetnosti ustvarja glasbo ali zvočno podlago za razne perfomanse ali videe. Njen zvočni del uprizoritve Država dojema kot pregrinjalo neke skupnosti, ki je ves čas v nastajanju in razkroju. Beneški radio Kiki se je preimenoval v Radio No Stress, je kot en živ organizem, ki ne zahteva nujno vedno istega prostora, ampak se premika znotraj Beneške lagune, potuje od osebe do osebe in pripoveduje zgodbe od vseh, ki tam prebivajo.

Seta Knop je avtorica prevoda odmevne Andrićeve literarnozgodovinske biografije, nemškega novinarja Michaela Martensa 'V požaru svetov, Ivo Andrić, Zgodba evropskega življenja'. Monografija razkriva življenje svetovljana in razburkan čas 20.stoletja. Ivo Andrić je bil izvrsten pisatelj, diplomat in Nobelov lavreat. Seta Knop je prevajalka, leksikografka, literarna zgodovinarka ter vodja knjižnice na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja predvsem sociološka, zgodovinska, filozofska in kulturološka dela avtorjev kot so: Theodor W. Adorno, Terry Eagleton, Eric Hobsbawm, Susan Sontag, Richard Pipes, David Graeber, Danilo Kiš, Svetlana Slapšak. Leposlovna dela, pravi, v glavnem prevaja iz srbskega in hrvaškega jezika. Pred leti je prevedla kratko prozo hrvaške pisateljice Maše Kolanović Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe, pred kratkim pa so v njenem prevodu izšle kratke zgodbe hrvaškega pisatelja Nevena Ošumovića Rajske ptice. Za svoj prvi prevod leposlovnega dela Peščena ura pisatelja Danila Kiša je prejela nominacijo za Sovretovo nagrado. Njena velika želja je, da bi prevedla Kiševo biografijo.

Helena Minić Matanić, hrvaška gledališka in filmska igralka, stalna članica Hrvaškega narodnega gledališča v Varaždinu, bo na odru Drame SNG Maribor prvič nastopila v vlogi Medeje. Uprizoritev, ki jo je režiral režiser Martin Kušej, eden najprodornejših evropskih režiserjev, je prvo premiero doživela na kamnitem odru trdnjave Lovrijenac v Dubrovniku v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem v Varaždinu in festivalom Dubrovniške poletne igre. Igra temelji na dramskih besedilih dveh avtorjev Simona Stona in Heinerja Müllerja ter prepleta sodobno realnost z antičnim svetom. Medeja je briljantna znanstvenica Ana, mati dveh otrok, ki se želi po psihičnem zlomu vrniti v življenje, a življenja, kot ga je poznala, ni več. Heleno Minić Matanić je iz hrvaščine prevedla Seta Knop, prevod bere Ajda Sokler.  

Vlado Vlaškalić, – ki smo si ga zapomnili po številnih vlogah, še posebej v dveh predstavah, ki sta nastali po adaptaciji Jančarjevih romanov: To noč sem jo videl in v predstavi In ljubezen tudi –, igra eno od glavnih vlog v uprizoritvi Medeja, v režiji enega najvplivnejših evropskih režiserjev Martina Kušeja. Igra je bila najprej premierno predstavljena na Dubrovniških poletnih igrah, v koprodukciji festivala Dubrovačke ljetne igre, HNK Varaždin in Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Mariborska premiera bo 3.oktobra na velikem odru SNG Maribor. Medeja je nastala po besedilih Simona Stona in Henrija Mullerja. Gre za zelo sodobno zgodbo, ki se lahko dogaja tu med nami, hkrati pa zajema vso tragiko grškega mita. Vlado Vlaškalić: "Da bi raziskoval zgolj lik, bi se mi zdelo škoda časa, vsak tekst ti nekaj da. Z vsebino raziskuješ nekaj o sebi ali o družbi, mogoče prej nisi gledal na tak način ali pa nisi tako laboratorijsko pristopil k nekemu fenomenu ali pojavu. Zame je to vedno neka stvar, ki se dogaja v družbi ali pa se je."

Član mednarodne žirije Festivala kratkega filma FeKK, soavtor oddaje Temna Zvezda na Radiu Študent, redno objavlja besedila za reviji KINO in Ekran, je dvakratni prejemnik nagrade Nike Bohinc za kritiško in teoretsko pisanje. Zdaj je na magistrskem študiju v Amsterdamu, kjer raziskuje eksperimentalni film in njegove povezave s sodobnimi teoretskimi in tehnološkimi paradigmami.

V novogoriškem X-CENTRU, v sklopu projektov GO! 2025, Evropske prestolnice kulture je predstavil umetniško -znanstven projekt ISOLABS, ki preučuje vse, kar se dogaja v dolini Soče od njenega izvira do izliva. Projekt je zasnovan kot krajina forenzičnega raziskovanja in dialoga, raziskuje človekove sledi, kako se je vse skupaj prepletalo z okoljem, z lokalnimi in globalnimi skupnostmi. Projekt združuje natančnost znanstvenega raziskovanja z razsežnostmi konceptualne umetnosti. Vsi projekti Marka Peljhana se gibljejo po široki pokrajini, ki sega od ekologije in družbene refleksije do taktičnih medijev, tehnologije, vesoljskih raziskav in geopolitike.

Lev Predan Kowarski je na pravkar končanem newyorškem festivalu Tribeca, prejel nagrado za najboljšega direktorja fotografije za film Kaj ti je deklica, celovečerni prvenec režiserke Urške Djukić, ki je bil uvrščen v mednarodni tekmovalni program festivala. Film bo jeseni prišel v ameriške kinematografe! Poleg snemanja se Kowarski aktivno ukvarja tudi s filmskim restavriranjem in arhiviranjem, sodeloval je pri projektih restavriranja slovenskih klasik: Na svoji zemlji, Sedmina in Dolina miru. V okviru nevladne organizacije Filmoteka je ustvaril in vodi projekt Baza slovenskih filmov.

Tik pred premiero je film celovečernega prvenca mlade filmske režiserke in vizualne umetnice Ester Ivakič z naslovom "Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo" nastal po predlogi kratkoprozne zbirke Suzane Tratnik. Ester je sicer avtorica več kratkih filmov in videospotov glasbenih skupin Haiku Garden, SBO, Noair, Bombyx Lori. Njen eksperimentni kratki film Magični grad je leta 2021 zmagal na Festivalu kratkega filma (FeKK). Žirija je ob tem napisala: "Videli smo prihodnost filma in njeno ime je Ester Ivakič." Na Festivalu slovenskega filma Portorož je za svoj kratki študijski film Srdohrd prejela posebno omembo žirije v kategoriji študentskih filmov. Razstava njenih animacij z naslovom Kraguljčkova pesem pa je bila na ogled v prostorih Zavoda SSCA.

Mesta v zgodovini so nastajala počasi, organsko s stoletnim ali tisočletnim plastenjem, tudi z rušenjem, Nova Gorica pa je zelo mlado in zelo majhno mesto, je vse navzoče nagovorila mlada arhitektka Eva Šušnik ob otvoritvi razstave Sijoče nevidno mesto v pritličju novogoriškega Eda centra. Razstava je del uradnega programa EPK-aja, Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025, pod katero se podpisujejo člani Nonument Group, Miloš Kosec, Martin Bricelj Baraga in Eva Sušnik.

Nina tokrat gosti mladi arhitektki Ano Jermen in Janjo Šušnjar, prejemnici Plečnikove medalje 2025 za projekt VRTEC BOHINJ, ki sta ga zasnovali skupaj z arhitekti iz madridskega studia KAL A.

Matic Majcen je filmski kritik in novinar dnevnika Večer, ki te dni spremlja 78.Canneski filmski festival. Od leta 2006 v različnih javnih ustanovah redno predava na temo filma. Redno predava tudi v filmskem izobraževanju osnovnošolcev in srednješolcev v javni šolski in kinematografski mreži. Ustanovil je spletno in tiskano revijo Podoba-Glasba za umetnost glasbenega videa v Evropi.

Katerina Mirović, programska kuratorica in producentka Svetlobne gverile( 23.5. - 14.6), festivala, ki v iskanju novih prostorov za umetnost, razkriva načine sobivanja svetlobe, zvoka in prostora. Osrednja tema letošnje 19.edicije festivala nosi naslov Motnje. Avtorice in avtorji bodo na 31. mestih naše prestolnice interpretirali različne fenomene sodobnega sveta. Svetlobna gverila nastaja v organizaciji: Strip Cora/Foruma Ljubljana, Fakultete za arhitekturo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Muzeji in galerije mesta Ljubljane, Katedre za oblikovanje tekstilije in oblačil FNT, Društva Ljudmila in Srednje šole za oblikovanje in fotografijo.

19. Festival Odprte hiše Slovenije OHS, z osrednjo temo Dediščina za prihodnost, odpira vprašanje: kaj je tisto, kar je danes zares pomembno in potrebno, da zgradimo in na kak način! Dediščina ni samo ohranjanje preteklosti, ne gre samo za vrednote, ki jih ima zapisane stroka spomeniškega varstva, ampak za kulturno gesto, ki jo kot družba razumemo, ko dediščino ohranjamo in jo ponovno vključujemo v vsakdanje življenje, pravi arhitektka Lenka Kavčič vodja OHS, največjega arhitekturno nepremičninskega festivala Odprte hiše Slovenije. Festivala OHS ne predstavlja le primere odlične arhitekture in razne prostorske ureditve, ampak hkrati odpira nešteto vprašanj in nas poziva na debato. Lenka Kavčič je za svoje delo prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi, in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. Leta 2023 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor.