Republika Koreja. To je naša nova destinacija v Radiosferi. Gre seveda za Južno Korejo, uradno ime Severne Koreje je Demokratična Ljudska republika Koreja. Glavno mesto J. Koreje je Seul. Je tudi mesto z največ prebivalci – kar 9 do 10 milijonov od 52 milijonov Korejcev živi tam. Uradna valuta je korejski won, jezik korejščina, pisava hangul. Slovenski državljani za vstop v Južno Korejo do 90 dni vizuma ne potrebujemo.
Kvantni senzorji so tisto področje sodobnih kvantnih tehnologij, o katerih ne slišimo veliko, ali sploh nič. A so mnogo bliže široki komercialni uporabi kot denimo kvantni računalniki, nekateri so že v široki uporabi, pa tega sploh ne vemo. Še več pa se napoveduje za v prihodnje. S kvantnimi gravitometri se denimo lahko napoveduje izbruhe vulkanov in potrese. Eden že danes na Siciliji prisluškuje Etni. Napoveduje se tudi kvantna navigacija, nove naprave v medicini in še marsikaj.Gostja v tokratni Radiosferi je kvantna fizičarka dr. Lara Ulčakar s FMF UL in IJS, ki se raziskovalno posveča še zlasti prepletanju fotonov za varno kvantno komunikacijo. Ta bo ključna, ko bo kvantni računalnik nekega dne kos obstoječim načinom šifriranja digitalnih podatkov.
Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi. Kot vrsta njenih predhodnikov se je odločila za študij v Ljubljani in doživela šok, ko je prišla v glavno mesto matične države. Zakaj? Se je kdaj spraševala o lastni identiteti? Kakšne so perspektive mladih rojakinj in rojakov v Furlaniji - Julijski krajini pa tudi, kako se soočajo s spremenjenimi razmerami tudi znotraj same narodne skupnosti? Prisluhnite povzetku pogovora z Lucijo Tavčar ali celotnemu pogovoru, v katerem med drugim primerja Slovenijo in Italijo na področju socialne varnosti in izobraževalnega sistema.
V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v Športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel. V eni izmed minulih oddaj Nedeljska reportaža je mlade in malo manj mlade sabljače obiskal Miha Žorž ter pripravil tudi tokratno Radiosfero.
Naj še kdo reče, da gradov v 21. stoletju ne gradimo več. V današnji Radiosferi se odpravljamo na ogled enega največjih in najbolj perspektivnih eksperimentalnih arheoloških projektov, ki se je začel že leta 1997. Takrat si je Michel Guyot, restavrator, lastnik več gradov in ljubitelj zgodovine postavil vprašanje: Ali lahko danes zgradimo srednjeveški grad samo s tehnikami in orodji iz 13. stoletja? Odgovor na to vprašanje še danes iščemo v tokratni Radiosferi, v kateri nas na grad Guédelon odpelje Hana Bujanović Kokot, študentka novinarstva in urednica.
V tokratni Radiosferi se zapeljemo po železniških tirih, in to kar z lokomotivo, ki se po nekaj letih vloge muzejskega eksponata spet vrača tja, kamor spada. Prenovljen Božičkov vlak Slovenskih železnic s parno lokomotivo bo v mesecu decembru spet pričaral praznično vzdušje. 15 voženj načrtuje Božiček po različnih poteh po Sloveniji 20. in 21. decembra. Nas pa zanima predvsem, kako se takšna stara lokomotiva iz muzejskega eksponata spremeni v delujoč stroj. Brez požrtvovalnosti in zavzetosti železničarskih zanesenjakov enostavno – kot bomo slišali – ne gre. S tem pa se seveda ohranja pomemben del kulturne in tehnične dediščine, ne nazadnje pa takšna lokomotiva v tem prazničnem času razveseljuje otroke in – priznajmo si – tudi ostale. Sogovornik v Železniškem muzeju: Rok Šmon, inštruktor strojevodij, vodja projekta parnih lokomotiv in navdušenec nad železniško tehniško dediščino. Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo
Danes stopamo na posebno pot. Na pot praznovanja. Radijska oddaja Naše poti praznuje svojih 18 let, in prav toliko let že odpira prostor za romske zgodbe, glasbo, kulturo ter pogovore o izzivih in uspehih romske skupnosti doma in po svetu. V današnji oddaji se bomo ozrli nazaj na najpomembnejše trenutke, na ljudi, ki so sooblikovali oddajo, in na teme, ki so zaznamovale naše skupno potovanje. Spomnili se bomo številnih reportaž iz Slovenije ter ostalih držav, od Francije in Španije do Slovaške, Hrvaške, Irske in Združenih držav Amerike, iz katerih smo prinašali zgodbe Romov, njihovo ustvarjalnost in vsakdan. Govorili bomo o pomenu oddaje za romsko skupnost in za širšo slovensko javnost, o njenem poslanstvu in njenem vplivu. Iz Murske Sobote se je v živo javil novinar in voditelj oddaje Naše poti, Sandi Horvat.
Tokratno oddajo Konstanta posvečamo enemu izmed največjih matematičnih genijev v zgodovini - Arhimedu. Ta starogrški matematik je namreč rešil matematične probleme, ki jih danes rešujemo s sodobni matematičnimi orodji, razvitimi šele več stoletij po njegovi smrti. Zanimali so ga tudi fizikalni zakoni. Že v šoli smo spoznali Arhimedov zakon, ki pravi, da je sila vzgona enaka teži izpodrinjene tekočine. Ukvarjal pa se je tudi z drugimi fizikalnimi področji, in kot pravi zgodba, naj bi svoje znanje o vpadnih in odbojnih žarkih na paraboli uporabil tudi v praksi kot vojaško orožje.
Jutranji pogovor o lepih in težkih plateh delovne terapije v Sloveniji.»Z veseljem pridem,« je na povabilo v tokratno jutranjo Radiosfero odgovorila diplomirana delovna terapevtka Katarina Galof. Doktorica znanosti in predavateljica na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani je predsednica Zbornice delovnih terapevtov Slovenije. Delovni terapevti in terapevtke tistim, ki se soočajo z boleznijo, poškodbo ali drugimi življenjskimi okoliščinami strokovno pomagajo do bolj aktivnega, varnejšega, samostojnejšega in zadovoljnega vsakdana. Doc. dr. Katarina Galof izpostavlja lepe in težke plati svojega poklica, dotakni se tudi vključevanja delovnih terapevtov v dolgotrajno oskrbo. Zbornica TUKAJ
V tokratni podjetniški Radiosferi odpremo vrata naših domov in vanj povabimo direktorja soustanoviteja platforme Beeping. Gre za spletno platformo, ki poleg čiščenja stanovanj in poslovnih objektov ponuja tudi druge storitve - od likanja, čiščenja oken, hladilnika, tudi oskrbe in pomoči na domu. V oddaji se dotaknemo predvsem naših navad čiščenja in pospravljanja - kot ugotavlja tokratni sogovornik, v Sloveniji namreč čiščenje naročamo ob petkih, največje povpraševanje pa je ravno pred prazniki.
V severnem Atlantskem oceanu med Grenlandijo in Britanskim otočjem se nahaja drugi največji evropski otok – Islandija. Država z le okoli 400 tisoč prebivalci je znana po svoji unikatni naravi. Okoli 14 % površine pokrivajo jezera in ledeniki, na otoku je okoli 250 t. i. vročih točk ter 800 izvirov vroče vode. Zaradi tega državi mnogi rečejo dežela ognja in ledu. Glavna gospodarska panoga je sicer ribištvo in z njim povezana industrija. Valuta je islandska krona, klicna koda, če bi želeli poklicati tja, pa 354. Gremo na Islandijo.
Jutranji uri primerno smo si v Radiosferi privoščili zajtrk in z nutelo namazan kruh vrgli v zrak. Tam pa so se rezine znašle v kvantem svetu in z njimi so se začele dogajati čudne stvari. Z razlogom: tokratna tema so bili principi delovanja kvantnih računalnikov.Kvantne tehnologije se omenja kot naslednjo veliko stvar v razvoju tehnologije. Kvantni računalniki, kvantni simulatorji, kvantni senzorji in še kaka uporaba principov kvantnega sveta v novih tehnologijah bodo omogočili marsikaj povsem novega, kar običajni računalniki ne zmorejo.Z njimi lahko recimo simuliramo, kako bi se utegnil odviti eden od hipotetičnih koncev našega vesolje, ki nosi nenavadno ime zlom lažnega vakuma. To med drugim raziskuje dr. Jaka Vodeb z odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan", ki nam je v Radiosferi pojasnil principe delovanja kvantnih računalnikov in kaj je tisto, kar jim daje tako presenetljive zmogljivosti.
S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. V Sloveniji je z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča, ki ga bomo predstavili v tokratni Radiosferi, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Izzive in razmere romske skupnosti v Sloveniji na Prvem redno spremljamo, še posebej v romski oddaji Naše poti – Amare Droma. Sinoči smo lahko v njej prisluhnili daljšemu pogovoru z ministrom za delo Luko Mescem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo dva večja projekta. Pilotni projekt Romani Zour – Romski vzor, ki je namenjen zaposlovanju Romov, v prvi izvedbi razkriva ključne izzive, med drugim nizko motivacijo Romov za zaposlitev. Drugi večji projekt, ki ga je ministrstvo podprlo, pa je nadgradnja projekta Večnamenskih romskih centrov+, ki je mrežo centrov po Sloveniji razširil, prav tako omogočil dodatne zaposlitve v teh centrih. Sandi Horvat se je v pogovoru z ministrom dotaknil tudi Šutarjevega zakona, predvsem o njegovih pričakovanih učinkih v praksi. Odprto ostaja tudi vprašanje o spremembi zakona o romski skupnosti, ki se ga je vlada lotila že zgodaj spomladi. V tokratni Radiosferi objavljamo del pogovora iz včerajšnje oddaje Naše poti, ki ga je pripravil Sandi Horvat.
Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.
Začenja se Liffe. 36 je številka, ki bo zaznamovala letošnji Ljubljanski mednarodni filmski festival. Prvi je bil leta 1990, od takrat kot kulturno filmsko stičišče pri nas vsako leto pritegne več kot 45.000 gledalcev, tako z najboljšimi stvaritvami svetovne kinematografije kot z drznimi novinci, ki šele stopajo na filmski zemljevid. Sogovornik: Simon Popek, programski direktor festivala.
Prav danes praznujemo svetovni dan origamija, ki se je razvil na Japonskem, je pa v začetku 20. stoletja origami postal priljubljen tudi v Evropi in Združenih državah Amerike. Katere pripomočke potrebujemo za zlaganje origamija in kaj ta beseda sploh pomeni, izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
V oglarski deželi na Dolah pri Litiji je tradicija kuhanja oglja stara približno 100 let, v te kraje naj bi jo prenesli italijanski oglarji. Tudi tamkajšnja Domačija Brinovec se z oglarjenjem ukvarja skoraj tako dolgo, poleg kmetovanja in mizarstva, danes članom družine kuhanje oglja prestavlja dopolnilno dejavnost. So pa tudi eni redkih, ki ponujajo doživetje oglarjenja kot turistični produkt. Oglarka za en dan je v sklopu novinarske ekskurzije postala tudi Ana Skrt, ki zdaj v Radiosferi med drugim ponudi odgovor na vprašanje, zakaj je ženska tista, ki mora po tradiciji prižgati kopo.
V Prezidu že stoji vzorčna turistično izobraževalna kmetija, ki bo med drugim nudila prostor za srečevanje Slovencev v Gorskem kotarju. Ideja za postavitev kmetije se je pred desetimi leti porodila Zoranu Ožboltu, predsedniku Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar in danes kmetija čaka le še na upravno dovoljenje. Postavitev kmetije je plačala Slovenija, nas pa med drugim zanima, kaj vse načrtujejo na kmetiji in kako je s kadri, ki bodo delali na njej. Foto (Mateja Železnikar): Vzorčna izobraževalno turistična kmetija v Prezidu