Radiovedni

250 Episodes

Reverse

Kaj o našem zdravju pove moč stiska naše pesti?

2024-11-1606:50

Ste vedeli, da naše roke povedo marsikaj o nas? Moč, s kakršno stisnemo pest, lahko zdravnikom na primer izdaja naše psihofizično stanje, iz moči našega oprijema lahko napovedo celo tveganja za nekatere bolezni. Za Radiovedne je tokrat dlani stiskal Nik Škrlec. Gostja: - dr. Petra Zupet, Inštitut za medicino in šport

Zakaj možgani ne bolijo?

2024-11-0905:29

Radiovedni se z Nikom in Ajdo tokrat podajamo v neverjetni svet naših možganov. Čeprav gre za enega naših najpomembnejših organov, v možganih ne čutimo bolečine. Zakaj nas možgani ne bolijo in kaj nas boli, ko imamo glavobol?Sogovornik: dr. Rok Berlot, specialist nevrolog na ljubljanski Nevrološki kliniki

Zakaj ne moremo žgečkati sami sebe?

2024-11-0205:22

Ste kaj žgečkljivi? V tokratni radiovedni epizodi bomo pri nevrologu dr. Zvezdanu Pirtošku preverili, zakaj smo žgečkljivi in zakaj ne moremo požgečkati sami sebe. Ne zamudite epizode, ki bo požgečkala vaše možgane!Sogovornik: dr. Zvezdan Pirtošek, specialist nevrofiziolog ter redni profesor nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti UL

Koliko sline proizvede naše telo?

2024-10-2606:10

V prihodnjih minutah se z Radiovedno ekipo odpravljamo na popotovanje do ene izmed najbolj spregledanih tekočin našega telesa – sline. Zakaj je ključna za naše ustno zdravje, od kod priteče, kje jo hrani naše telo in kaj vse lahko znanstveniki razberejo iz sestave te na videz povsem navadne tekočine? Začenjamo pa z vprašanjem našega poslušalca: Koliko je sploh proizvede naše telo? Niku Škrlecu se je tokrat še prav posebej cedila slina.

Se res lahko prehladimo, če ne nosimo copat?

2024-10-1906:07

V Radiovednih o standardni dilemi, ki jo pogosto slišimo doma: ali nam to, da doma ne nosimo copat, res lahko prinese prehlad? So bose noge kakor koli povezane s tem, da se prehladimo, kot tako vneto žugajo starši? Nik Škrlec ugotavlja, da dilema razdvaja tako javnost kot strokovnjake. Sogovornik: Marko Pokorn, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana

Zakaj so mokre kopalke temnejše od suhih?

2024-10-1203:40

Še zadnjič letos močimo kopalke! Iščemo namreč odgovor na Ivanovo vprašanje, zakaj so kopalke, ko so mokre, temnejše. Pomaga nam Mojca Vilfan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Kako pajki napeljejo svileno nit med drevesi?

2024-10-0505:08

Z Radiovednimi se danes podajamo na jesenske travnike ali pa v vlažne gozdove, kjer lahko v tem letnem času naletite na orošene in mojstrsko izvezene mreže in tanke svilnate koridorje, ki jih med bilkami, vejami in še čim pridno predejo pajki. Kako jim to uspe? Kako lahko tako majcen pajek sprede nit med tudi po več metrov oddaljenimi drevesi?

Radiovedna druženja: Vesolje

2024-09-2832:17

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je vesolja.Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih o vesolju: Je bil asteroid, ki je pokončal dinozavre, z Zemlje viden dlje časa? Ali v vesolju obstaja enaka oblika življenja, kot ga poznamo na Zemlji? Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje? Bi lahko z raketo obiskali kakšno drugo galaksijo? Koliko časa bi potrebovali, da bi dosegli drug sončni sistem? Kako določimo starost zvezd? Kako to, da lahko luno vidimo tudi podnevi? Kaj je onkraj vesolja?

Je bil asteroid, ki je pokončal dinozavre, z Zemlje viden dlje časa?

2024-09-2805:11

Ste se kdaj vprašali, kako je bil slišati čas tik preden je na Zemljo pred približno 66 milijoni let padel asteroid in pokončal dinozavre? Ali pa to, če je bil viden dlje časa ali se je pok zgodil kot strela z jasnega? To zanima našo poslušalko Saro. Po razlago se odpravimo na Fakulteto za matematiko in fiziko k astrofiziku Janezu Kosu. Na naši spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi četrti posebni epizodi, v kateri se spet družimo z Nikom Škrlecem in pri tem združimo nekaj preteklih radiovednih oddaj, tokrat na temo vesolja.

Radiovedna druženja: Telo

2024-09-2128:22

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je telo.Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo telo: Kolikokrat na dan vdihnemo? Zakaj so modrice najprej modre in potem spreminjajo barvo? Zakaj imamo eno stopalo večje od drugega? Ali je spomladanska utrujenost mit ali za tem stoji znanstvena razlaga? Zakaj imamo različne barve oči? Kako v telesu nastajajo solze?

Kako v našem telesu nastajajo solze?

2024-09-2105:58

V eni izmed Radiovednih oddaj smo že raziskovali, iz česa so sestavljene solze. In nepresenetljivo so v večini sestavljene iz vode. A v njih so še proteini, elektroliti, zaradi česar so solze slane, pa še kaj bi se našlo. No danes pa se v čisto sveži epizodi sprašujemo od kod neki prihajajo vse te solze. Kje in kako nastajajo, danes raziskuje Neža Borkovič.

Radiovedna druženja: Znanost v kuhinji

2024-09-1428:59

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji. Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo znanost v kuhinji: Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo? Je res, da ne smemo pojesti celega hlebca, če je plesniv le del kruha? Zakaj je limona bolj kisla, če jo ližemol, kot pa če jo grizemo? Zakaj mleko vzkipi, voda pa ne? Zakaj različne čajne mešanice različno dolgo namakamo v vreli vodi? Kako nastane pokovka? Zakaj kuhani njoki plavajo? Zakaj jočemo, ko režemo čebulo? Zakaj so na steklih mikrovalovne pečice narisane pikice ali črtice?

Kako nastane pokovka?

2024-09-1405:04

Pripravite se na eno izmed najbolj eksplozivnih radiovednih epizod do zdaj! Iščemo namreč odgovor na vprašanje, kako nastane pokovka, in ugotavljamo, ali lahko kokice naredimo tudi iz katerega drugega zrnja, ne le koruznega. Na naši spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi drugi posebni epizodi, v kateri se spet družimo z Nikom Škrlecem in pri tem združimo nekaj preteklih radiovednih oddaj, tokrat na temo znanost v kuhinji.

Radiovedna druženja: Živali

2024-09-0725:02

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih postavili poslušalci. Tokrat se posvetimo vprašanjem o živalih.Vse omenjene epizode Radiovednih poslušajte tukaj: Ali ima kača lahko skoliozo? Kateri je najpočasnejši polž na svetu? Zakaj čebela po piku pogine? Zakaj vešče ponoči krožijo okoli luči? Zakaj se žuželke in ptice ponoči ne izgubijo? Zakaj bik ne mara rdeče barve? Zakaj volk ubije več ovac, kot jih lahko poje?

Zakaj se ptice in žuželke ponoči ne izgubijo?

2024-09-0707:23

Radiovedni so nazaj! Prva epizoda nove sezone je posvečena nočnim žuželkam in pticam. Poslušalca Iztoka zanima, ali se žuželke in ptice z nočnega potovanja, prav tako kakor ljudje, ko gremo iz spalnice do stranišča, vrnejo s kakšno buško. Odpravimo se na ljubljansko Biotehniško fakulteto k profesorju Gregorju Belušiču, pravemu poznavalcu živalskega sveta.

Zakaj milni mehurček spreminja barvo?

2024-06-2207:311

Radiovedni odhajajo na počitnice! A brez skrbi, še prej se od te sezone, kjer smo skupaj iskali odgovore na skoraj petdeset vprašanj, poslovimo v poletnem slogu. Pred časom so se Ajda, Neža, Vida in Kaja spraševale, kako nastane milni mehurček, zdaj pa jih zanima še, kakšna je razlaga za tem, da mehurček enkrat vidimo v najrazličnejših mavričnih odtenkih, drugič le v rumenih, kdaj pa barv niti ne vidimo? Pri tej poletni osvežitvi kravžljanja možganov pomaga Luka Vidic iz Hiše eksperimentov v Ljubljani.

Kakšne spremembe v telesu povzroči doping?

2024-06-1506:46

Ste se kdaj vprašali, kakšne spremembe v telesu povzroči doping? Lahko postanemo z njim zasvojeni? Zakaj je doping za športnike nevaren? Na vse to odgovorimo v novi epizodi Radiovednih, kjer Neži Borkovič pomagata mlada novinarja z Osnovne šole Poljane Jaša Delak Žmahar in Rok Ribičič.

Zakaj imamo različne vrste las?

2024-06-0806:05

Se še spomnite znamenitih bujnih pričesk iz osemdesetih let prejšnjega stoletja? Ste kdaj pomislili, kaj se z lasmi zgodi, ko jih kemično in termično obdelamo? Po odgovor na vprašanja o tipih las in njihovi obdelavi so se Mila, Maja in Vida v tokratni epizodi Radiovednih odpravile na kar dve lokaciji. Najprej na Biotehniško fakulteto, nato pa še na Srednjo frizersko šolo.

Kako nastane sladkor?

2024-06-0105:40

Še dobro, da radiovedna novinarka Ajda Kus in njeni mladi "sodelavki" Elisa in Sofia niso iz sladkorja. Na poti do ljubljanske Biotehniške fakultete jih je namreč dodobra namočil dež. Vseeno pa so pri docentki Petri Terpinc posnele sladko epizodo Radiovednih o tem, kako nastane sladkor.

Radiovedni z Nikom: Kako nastane čebelji vosek?

2024-05-2505:31

Le nekaj dni po mednarodnem dnevu čebel se tudi Radiovedni podajamo v svet teh neverjetnih krilatih bitij. Pisala nam je poslušalka Vina, ki jo zanima, kako nastane čebelji vosek. In njeno vprašanje je pograbil Nik Škrlec, ki se je podal na prav posebno odisejado na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Kot je namignil, bo zeloooo dišalo.

#box-pro-ellipsis-173223942268131{-webkit-line-clamp:2;}Radiovedni