Sedmi dan

V Katoliški cerkvi je letošnje leto jubilejno leto, posebno obdobje milosti in duhovne prenove, ki se običajno praznuje vsakih 25 let. V tem času verniki poglobljeno doživljajo vero, prejemajo odpustke in sodelujejo v različnih verskih obredih. O dogodkih, vezanih na romanja, umetnost, glasbo in šport s sestro Boženo Kutnar, narodno delegatko za jubilejno leto pri Slovenski škofovski konferenci.

V oddaji se bomo poglobili v pomembna raziskovanja svetopisemskih, judovskih in zgodnjekrščanskih pisnih virov. Predstavili bomo znanstveno monografijo, ki je plod večletnega dela in izkušenj visokošolskih učiteljev in raziskovalcev Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in spoznavali, kako je izhodišče za razumevanja citiranja in raziskovanja virov, ki so včasih stari tudi dva tisoč let. Izvedeli bomo tudi, kako ta raziskava ne le da prinaša številna pojasnila, temveč tudi bogat nabor novih spoznanj. Naš gost bo doc. dr. Samo Skralovnik.

Od Burundija, Centralnoafriške republike, Ugande, Kenije pa do Senegala, Bocvane, Zambije, Madagaskarja in Ruande – tja že 20 let prihaja slovenska pomoč revnemu prebivalstvu prek dobrodelne akcije Za srce Afrike. Poleg dobrodelnosti slovenski misijonarji gradijo tudi mostove med ljudmi in širijo Jezusovo oznanilo. Kako sta se v vseh teh letih prepletali dobrodelnost in skrb za dušno pastirstvo, bomo vprašali vodjo mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jano Lampe. Pomoč drugemu, solidarnost in empatija so vrednote krščanstva, na katere človek 21. stoletja pogosto pozablja. Prav zato je tokratna oddaja Sedmi dan namenjena temu, da se v mislih odpravimo na afriško celino.

Ob Slomškovi nedelji, smo se spomnili tudi lazaristov, ki obhajajo veliki jubilej. Spregovorili smo o tem, kako pomembna je njihova duhovnost, karizma, poslanstvo in kako delujejo v Sloveniji. Naš gost je bil lazarist Rok Žlender, ki je tudi ravnatelj Študentskega doma Vincencij v Ljubljani.

Govorili smo o Antonu Mahniču – slovenskemu narodnemu in kulturnemu buditelju, katoliškemu kulturnemu filozofu, škofu in pisatelju. Oddaja je potekala v luči mednarodnega znanstvenega simpozija, ki ga organizirata Študijski center za narodno spravo in Fakulteta za pravo in ekonomijo. Mahnič je bil eden najpomembnejših slovenskih mislecev ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. V studiu smo gostili zgodovinarja dr. Matica Batiča, strokovnega sodelavca in člana odbora Študijskega centra, s katerim smo se posvetili intelektualni in duhovni dediščini, ki jo je zaznamovala Mahničeva misel.

V slovenskem prevodu prihajajo k nam homilije o Matejevem evangeliju znamenitega bizantinskega teologa in meniha iz 4. stoletja Janeza iz Antiohije, ki so mu sodobniki zaradi globokih vsebin in retorične spretnosti nadeli vzdevek Krizostom ali Zlatousti. 90 pridig nagovarja sodobnega bralca tako doživeto, kot občinstvo Janeza Krizostoma pred šestnajstimi stoletji. V goste smo povabili enega od prevajalcev treh knjig Krizostoma in pisca spremne besede dr. Jana Dominika Bogataja.

Pri založbi KUD Logos je izšel ponatis Knjige Gorazda Kocijančiča »Posredovanja« o krščanski filozofiji. Isti avtor je prevedel knjigo znamenitega bizantinskega teologa Maksima Izpovedovalca »Odgovori Talasiju« in napisal tudi spremno študijo. V oddaji boste lahko slišali povzetek predstavitve obeh knjig na sedežu Mohorjeve založbe v Ljubljani.

Študijski program traja dve leti in je namenjen pravzaprav vsem. Tistim, ki že živijo močno vero in tistim, ki po tej poti šele stopajo. Posebnost programa je pestrost in raznolikost vsebin ter skupinska dinamika, ki se razvije med udeleženci. Druga posebnost pa je tudi, da leta niso ovira. Naši gostje so bili Boštjan Mlakar, Majda Žužek in nosilec programa profesor pater dr. Ivan Platovnjak.

V današnjem svetu, polnem vojn in nasilja, vsak dan lahko opazujemo grozote v Gazi, vojno v Ukrajini, je mir zelo pomembna vrednota. Kaj o miru piše v Stari zavezi Svetega pisma, kaj o tem pravi Jezus, kaj je pisal apostol Pavel in drugi zgodnji krščanski pisci? O tem v pogovoru s katoliškim duhovnikom, profesorjem na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Matjažem Celarcem.

Ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bomo spoznavali medversko pestrost Prekmurja in se poglobili v zgodbo božjega služabnika Danijela Halasa. Mineva namreč 80 let od smrti duhovnika, ki je kljub zatiranju madžarskih oblasti med drugo svetovno vojno spodbujal slovenske vernike, naj v cerkvenem in javnem življenju uporabljajo slovenščino. O čem nas uči zgodba duhovnika Halasa? Kako živ je danes medverski dialog na severovzhodu Slovenije? In kaj praznik priključitve pomeni Prekmurcem? O vsem tem bomo spregovorili z gostjo Metko Fujs, nekdanjo direktorico Pokrajinskega muzeja Murska Sobota.

Ponovili bomo oddajo iz leta 2019 o redu Kartuzijanov. Gre za verjetno najstrožji katoliški red, ki je veliko pripomogel k reformam Katoliške cerkve.

Pred nami je izjemnem dogodek, Mladifest v Medžugorju. Kaj mladim pomeni romanje v ta kraj, kako ga dojemajo in kakšen vpliv ima na njihovo vero in življenje? Kakšni so občutki in pričakovanja udeležencev? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili koordinatorko Mladifesta Slovenije, Petro Vinčec. Podelila bo z nami izkušnje, občutke in misli o tem velikem dogodku.

Ponavljamo oddajo o misijonarju v osrednji Afriki Ignaciju Knobleharju. Deloval je ob Belem Nilu v 19. stoletju, v glavnem v Sudanu. Gost oddaje, ki jo je pripravil dr. Robert Kralj je dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja.

Pred dnevi je 90 let dopolnil dalajlama, vrhovni tibetanski verski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir. Že šest desetletij in pol živi v izgnanstvu v Indiji, potem ko je Tibet zasedla Kitajska. Gost oddaje je poznavalec tibetanskega budizma Gregor Erjavec.

Ameriška teologinja dr. Noreen Herzfeld je profesorica znanosti in religije na Univerzi St. John's v Collegevillu v zvezni državi Minnesota. Pri svojem delu združuje zanimanje za krščansko in islamsko duhovnost z etičnimi in verskimi vprašanji, ki jih odpirata umetna inteligenca in digitalna kultura. Leta 2008 je poučevala na Univerzi in drugih visokošolskih ustanovah v Sarajevu, zadnje čase pa redno sodeluje z Znanstveno-raziskovalnim središčem v Kopru. Tam jo je srečal tudi Janko Petrovec. V pogovoru sta se dotaknila zlasti duhovnih in etičnih dilem, ki jih s sabo prinaša širjenje umetne inteligence.